Čez praznike sem prebral vaših pet knjig o Celjskih grofih.
Lahko mi čestitati.
Sicer pa so res ODLIČNO.

Spoštovani!

Čestitam za obe knjigi: o Legendah in o klarisi Doroteji.
Obe tudi jaz priporočam za izposojo in v branje!

Namig za branje: Ivan Sivec: Lokvanjev cvet (Presunljiva zgodba o maturantki Taji)
Posted on 21. 4. 2026 by Igor Gošte

Tokrat sem se poglobil v branje knjige našega najbolj plodovitega pisatelja Ivana Sivca, ki bo zelo verjetno še v tem letu izdal 199. in zatem še svojo jubilejno dvestoto knjigo. Lokvanjev cvet, z lepim posvetilom, mi je prijatelj Ivan Sivec podaril letos aprila, ko sem ga imel čast gostiti v zagorski knjižnici oziroma sem vodil pogovor z njim.

To njegovo delo, ki je luč sveta ugledalo lani, prebral v teh dneh. Morebiti je knjiga nekoliko drugačna, kot kakšna druga njegova, ki sem jo prebral pred tem. Ne, nisem prebral vseh njegovih knjig, vsaj dvajset pa zagotovo. Res pa je, da sem prebral največ njegovih knjig, ki govorijo o naših bolj ali manj znanih Slovencih, od Prešerna, Gregorčiča, pa o družini Ipavec, do tistih, v katerih opisuje naše grofe in grofice, o katerih zelo malo vemo.

Ta knjiga, Lokvanjev cvet, pa nas popelje v sodobni čas, pravzaprav v čas, ko smo prvič slišali za prav posebno mamilo, s katerim spolni predatorji, zame ničvredneži, omamijo mlada dekleta (verjetno tudi mlade fante), da se potem lahko nad njimi spolno izživljajo, ali po domače povedano, storijo posilstvo. Tako se je zgodilo tudi glavni protagonistki zgodbe Taji, ki jo imata starša v letu pred maturo dobesedno zaklenjeno v stanovanje. Ker njuna hči mora uspeti, mora biti najboljša na maturi, kajti zanju nič drugega ni sprejemljivo. Verjetno njena mati pričakuje, da bo njena hči po uspešnem šolanju ravno tako lagodno in brezplodno delovala na kakšnem ministrstvu, kot ona na kulturnem, kjer bo le kradla čas, a zraven za svoje brezdelje mastno služila. Kar je na las podobno razmeram pri delovanju aktualne vlade, kjer drastično raste število zaposlenih in nekaj šteje le, če si naš.

A kljub temu se Taji kdaj uspe izmuzniti ven. Ko jo enkrat pot zapelje na srečanje s fantom (na začetku zveze), se po nesrečnem slučaju znajde v krempljih tistih, ki s pomočjo omamnih substanc dosežejo tisto, česar sicer ne bi. Kakopak se tudi tu pravosodje izkaže za brezzobega tigra.

Kaj se je po tem dogajalo s Tajo, vam seveda ne bom razodel, le toliko vam lahko namignem, da je zgodba na las podoba dogajanju iz razvpite afere Fotopub, ki je ena najbolj odmevnih slovenskih afer, ki se je začela pred dobrimi tremi leti po objavi anonimnih pričevanj o domnevnih spolnih zlorabah, fizičnem nasilju in omamljanju na zabavah umetniškega društva Fotopub. Avtor na koncu knjige zapiše, da je prav vsaka podobnost z bližnjimi dogodki, ki jih poznamo, nenamerna.

Prebral sem vaš intervju. ODLIČNO!!!

Na 1217. predstavitvi Sivčevih del v Zagorju ob Savi je voditelj literarnega večera IGOR GOŠTE v spominsko knjigo zapisal:
Vesel, kaj vesel, ponosen sem, da sem lahko vodil pogovor z Ivanom, s katerim me povezuje veliko podrobnosti: oba rada piševa, rada imava slovenskih jezik, sva domoljuba in rada raziskujeva.
Ivan, le tako naprej!

Pozdravljen, Ivo!
 
Včeraj sem prebral 1. del tvoje knjige Legende slovenske – narodno zabavne glasbe. Z užitkom in zanimanjem sem prebral vseh 25 skupaj s spremno besedo in tvojim uvodom. Lepo si začel – z Avseniki in končal s Stanko Kovačič. Kot sem ti že omenil, sem veliko, veliko na novo zvedel o teh legendah po tvoji zaslugi in dajem kapo dol! Škoda, da so nekateri tako kmalu odšli s tega sveta!!!!!
 
Ivo, čestitam ti za še eno lepo knjigo!!!!!!
 
Z lepimi pozdravi!
 
Brane
 

Ivan, dober dan.

Opatinjo Dorotejo Sidonijo si nam okvirno predstavil na srečanju v Mekinjah v mesecu marcu. Bil je res lep večer. 

Vsekakor pa si življenje klaris lažje predstavljamo, ko preberemo knjigo.
Zivljenje za zaprtimi zidovi, stran od domačih, hierarhija, strogi red, delo, molitev, odrekanje…
Nune se morajo zavestno odreci tudi materinstvu, kar pa je velika odločitev.
Neverjetno je spoznanje, kako zadovoljne so te zenske v samostanu. Višji klic, poslanstvo, tudi ponos. In kako odganiziran je njihov način življenja.

Doroteja je imela veliko sposobnosti in talentov, njen način razmišljanja je pustil neizbrisan pečat v Mekinjah. Tudi po zaslugi knjige Dorotejine solze. 

Misli na začetku vsakega poglavja si napisal z veliko mero življenjskih izkušenj. Te misli se me vedno zelo dotaknejo. 

Lep pozdrav, Darja

GOSPOD SIVEC,
ŽELIVA VAM LEPE VELIKONOČNE RPAZNIKE TER VELIKO PIRHOV!

Včeraj sem Vas videla na koncertu Braneta Klavžarja.
Dobro izgledate za svoja leta.

Spoštovani g. Sivec!
Iskrena hvala za priložnost za nastop ob predstavitvi vaše knjige Dorotejine solze. V čast mi je bilo prisostvovati pripovedim tako ustvarjalnega in velikega avtorja in človeka, kot ste Vi!
Želim vam veliko uspeha in vse dobro!
Lana Bučevec, povezovalka, bralka besedila, dramska umetnica

V spominsko knjigo mi je dr. Damjan Hančič zapisal:
V zadovoljstvo mi je bilo sodelovati s slovenskim pisateljem Ivanom Sivcem pri tem projektu. Hvala, ker je v veliki meri upošteval moja strokovna priporočila. Hvala, ker je uporabil lik mekinjske opatinje Doroteje S. Galleneberg v literarnem delu, ki bo njeno ime posnelo v širši slovenski prostor.
dr. Damjan Hančič, avtor spremne besede knjige DOROTEJINE SOLZE

Spoštovani gospod Ivan Sivec!

Iskrena hvala za Vaš izjemen in neprecenljiv prispevek k zakladnici naše slovenske pisne besede. Zaradi Vas in Vaše izjemne ustvarjalnosti se naš rod, naša domovina in naša dediščina vpisuje na papir in bo tam ostala za vse večne čase.
Iskrena hvala, da ste na papir vtisnili tudi zgodbe naših krajev. Dediščina Kamnika in okolice je izjemna. Nanjo smo ponosni domačini, kot tudi vsi obiskovalci, ki prihajajo v naše kraje. Zaradi Vašega izjemnega prispevka bodo zgodbe stale in obstale za vse večne čase. Eni sestavljajo, drugi razbijajo. Vi jih sestavljate.
Iskrena Vam HVALA za to in za vse, kar ostaja za nami!
S spoštovanjem!
Matej Slapar, župan Občine Kamnik
(ob predstavitvi knjige DOROTEJINE SOLZE)

Čestitam k čudoviti predstavitvi knjige DOROTEJINE SOLZE!
Enkratno doživetje, HVALA!!!

V svet slovenske narodno zabavne glasbe me je že v otroštvu vpeljal oče. Bil je velik ljubitelj Avsenika, Slaka, Miheliča… Poznal in poslušal je vse narodno-zabavne ansamble. Zbiral je plošče in kasete. Nasa hiša je bila vedno odeta v vesele melodije. 
 Tako sem tudi sama vzljubila to zvrst glasbe. Spominjam se, da sva z očetom veliko govorila tudi o besedilih in sporočilu vsake pesmi posebej. Naučila sem se, da ima ta zvrst glasbe širši pomen za ljudi in narod. In ravno zato se prenaša iz generacije v generacijo. 
Iz vseh teh razlogov sem knjigo Legende prebrala z velikim veseljem. 
Legende so močno povezane tudi z domačo Sivcevo hišo. Iz besedil, ki si jih napisal za narodno-zabavno glasbo, je čutiti ljubezen in pripadnost rodni zemlji.

Spoštovani g. Ivan!

Mojemu očetu so Vaše knjige zelo všeč. Zato sem mu eno podaril ob njegovem prazniku.

Želim Vam veliko ZDRAVJA in srečno roko pri nadaljnjem pisanju!

O knjigi Ivana Sivca
LEGENDE SLOVENSKE NARODNO-ZABAVNE GLASBE

Že njena naslovnica je takoj pritegnila mojo pozornost: v ozadju jezero Jasna s svojima gorskima očakoma Razorjem in Prisankom, v ospredju pa raztegnjen meh klavirske harmonike z rdečimi gorenjskimi nageljni, poleg pa čedna mladenka v noši, kot jih nosijo pevke naših narodno-zabavnih ansamblov.
Torej, nam pisatelj Ivan Sivec v tej svoji knjigi omogoča natančnejši vpogled v nastanek slehernega našega narodnozabavnega ansambla, ki se je s svojo kakovostno tovrstno glasbo zapisal že med tako imenovane slovenske glasbene legende.
Seveda zvemo vse polno zanimivosti, kdo in kdaj – je bil ustanovljen kateri ansambel, kdo so bili muzikantje in njihovi pevci, kdo tekstopisec, humorist in še zlasti, o njihovem začetnem in nadaljnjem uspešnem delovanju. Toliko vseh sort zanimivosti, da se spet in spet čudim, s kakšno ljubeznijo in podrobnim raziskovanjem, je gospod Ivan Sivec uspel vse te verodostojne podatke napaberkovati, vse to zapisati in opremiti s fotografijami ter izdati v knjigi.
Menim, da ne le v mojih očeh, temveč blesti to Sivčevo neprecenljivo delo tudi v očeh vseh bralcev, ki jim bo prišla ta 1. knjiga „legend“ v roke. Veseli bodo vsekakor tudi mnogi še živeči izvajalci vseh opisanih ansamblov. Kajti, kljub mnogim že pokojnim našim muzikantom ter bivšim ansamblom, ostajajo v svoji glasbeni zapuščini – neumrljivi, oziroma večni!
Radosti me, da spadam pravzaprav tudi sama še v tisto generacijo živečih, ki se še iz svojega otroštva spominja – najzgodnejših skladb Slavka Avsenika, Lojzeta Slaka, Veselih planšarjev, Borisa Kovačiča, zlasti pa še neverjetno lepih glasov pevk in pevcev, kot so bili npr. Franc Koren, Danica Filipič, Ema Prodnik, Jožica Svete, Stanka Kovačič, Alfi Nipič, Franc Košir in mnogi drugi, pa, da ne pozabim na Beneške fante…
Ko prebiram to knjigo, ne morem mimo tega, da bi ne podoživljala prijetnih občutij, ki nam jo je nekoč nudila glasba iz radia, ki ga v času mojega otroštva še sploh ni imela vsaka hiša. Nič nenavadnega ni bilo, če smo se pri sosedovih nagnetli ob sobotnih in pa ob četrtkovih večerih ob radijskem sprejemniku in družno uživali ob lepih vižah izvajalcev: Avgusta Stanka, Danice Filipič, Franca Korena, Slavka Avsenika, Beneških fantov…
Besedila v naši narodnozabavni glasbi, so izjemno bogata in slikovita ter gredo do srca in kajpak v uho. Marsikatero besedilo se je že omedilo in tako rekoč ponarodelo! Ob branju pričujoče knjige, si vsakokrat na You-tubu zavrtim nekaj najbolj prepoznavnih skladb od vsakega narodnozabavnega ansambla – in še vedno me vsaka melodija prevzame kot nekdaj ter me preplavi z nostalgijo…
Ker želim to svoje navdušenje deliti s čim večjim krogom somišljenikov, vam vsem to knjigo toplo priporočam.
Pisatelju pa hvala, z željo, da nam pride kmalu v roke še naslednja knjiga „naših legend“.
Lep pozdrav!
Marinka Uršič

Knjiga o narodno-zabavnih ansamblih je ZELO zanimiva.
Priporočam!

Si top pisatelj!

Prebral sem vašo zadnjo knjigo OPOJNI CVETOVI ŽIVLJENJA. Lepa ljubezenska zgodba, zelo natančno opisan porod, roman nazorno pokaže, kaj se zgodi. če ni materine ljubezni.

Ker ne poznam njegovega naslova, kar tu čestitam Tvojemu velikemu prijatelju Marjanu Raku! Veliko ZDRAVJA in veselo z muziko naprej!

Zelo dobra je tudi o Prešernu.

Vaše predavanje o Prešernu še vedno odmeva.
Hvala, tudi sama nosim v srcu tako mnenje o njem kot Vi

Moravče, ob slov. kulturnem prazniku – REŠERNO O PREŠERNU -1211. predstavitev

Spoštovani g. pisatelj Sivec!

Danes je bil res poseben dan, da sem bil na tej prireditvi. Vesel sem, da sme spoznal več o Prešernu in da ste ga nam predstavili v zelo lepi luči.
Hvala Vašemu delu in življenju, v katerem uživate!

dr. Milan Balazic, župan Občine Moravče

Spoštovani g. Sivec,
iskreno sem hvaležen, da smo vas lahko gostili v Števerjanu. Števerjanska skupnost in Vi imamo skupno vrednoto – ohranjanje slovenske kulture, jezika, narodno-zabavne glasbe.
Pri nas ste vedno dobrodošli.

Pozdravljeni,

Knjiga OPOJNI CVETOVI ŽIVLJENJEA mi je bila zelo zanimiva. Rada bi Vam čestitala za še eno vrhunsko delo: iz suhoparnih zgodovinskih dejstev ste ponovno uspeli napisati zelo zanimivo zgodbo, ki pa je obenem tudi zelo poučna in daje ogromno izhodišč za razmišljanje in pogovor.
Menim, da je Vaše delo res izjemno in se Vam za to zahvaljujem. Dejstvo je (tako kot nakazuje tudi knjiga), da je svet poln krivic, ker se ne uspemo upreti hudiču in gledamo samo vsak na svoje sebične cilje. Pravo nagrado za Vaše življensko delo boste prejeli v nebesih in ne tu na zemlji. Prešernova nagrada bo po mojem raje šla v roke ljudem, ki niso krščansko usmerjeni in poveličujejo istospolne zveze, pomoč pri samomoru in razne druge neumnosti…kar je danes v trendu..Ampak naj vas ne odvrne od Vašega res vrhunskega pisanja. 
Vse dobro Vam želim.

Lep pozdrav. 

S.

VSE NAJBOLJŠE VAŠI ŽENI ZA 75. ROJSTNI DAN!!!
Zame pa str vi najboljši slovenski pisatelj!

PESEM O PISATELJU IVANU SIVCU

Je legenda Sivec Ivan,
komaj uleže se na divan,
že navdih ga nov ‘lovi’,
k računalniku hiti.

Je produkcija izredna,
vsaka knjiga mnogo vredna,
so Slovenci vsi poznani
mu v navdih zmeraj dani.

Po arhivih brska, išče, piše,
prej, ko konca ni, ne gre iz hiše,
mu ni hudega pod streho,
mu žena Sonja je v uteho.

Demšarjev večer v Kamniku

V četrtek, 15. januarja, zvečer so se tudi Kamničani in okoličani (verni ljudje Dekanije Kamnik) na t. i. Demšarjevem večeru poklonili Viktorijanu Demšarju, nekdanjemu komendskemu župniku, razumniku, piscu o Petru Pavlu Glavarju, Komendčanih in komendski zgodovini ter še veliko širše. Komendčani so se že 2. januarja z mašo v župnijski cerkvi sv. Petra in pogovorom v župnijskih prostorih.

To so naredili v frančiškanski dvorani ob cerkvi sv. Jakoba. Povsem primernem kraju, saj je bil Viktorijan Demšar povezan tudi s frančiškani, se je p. Karel Dijak udeleževal njegovih duhovniških jubilejev.
»P. Karel Dijak je bil 19. decembra 1956 obsojen zaradi sovražne propagande in vzbujanja verske nestrpnosti, ker naj bi kot vodja noviciata dovolil uporabo protidržavne literature; v pridigi naj bi govoril o pokvarjenosti današnjega sveta ter prepovedal vključevanje v mladinske organizacije. Dobil je 1 leto in 2 meseca zapora ter 1 leto prepovedi opravljanja poklica. Po pritožbi na Vrhovno sodišče LRS v Ljubljani so mu kazen znižali na 5 mesecev./…/P. Karel Dijak je bil pod drobnogledom zaradi opravljanja službe magistra noviciata. Obtoževali so ga sodelovanja z domobranci, kot dokaz pa so navajali njegovo sliko iz revije frančiškanov Cvetje, št. 9–10.« (Marija Čipić Rehar, Frančiškani v kolesju političnih sistemov 20. stoletja)
Lahko rečemo, da je p. Karel, mariborski gvardijan, umrl je leta 1994, doživljal podobno usodo kot Viktorijan Demšar, sta oba izkusila komunistične zapore in preganjanje.
Viktorijanu Demšarju so kamniške oblasti celo odvzele volilno pravico. Zaradi tega se je 14. 5. 1948, ko je bil že župnijski upravitelj v Komendi, pritožil na Okrajnem ljudskem sodišču v Kamniku, v pritožbi pa navedel, kako je med drugo svetovno vojno pomagal partizanom in drugače: »Lahko dokažem, ako bi bilo potrebno, da sem najmanj trideseterim z garancijo lastne glave rešil življenje, stotinam mož in fantov pomagal priti iz internacije. Med temi so bili mnogi izraziti delavci OF in celo KP, zaradi česar sem bil celo tožen na višja mesta in marsikaj prestal.« (Jožef Pavlič, Viktorijan Demšar, pričevalec za Resnico, str. 159). Ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman ga je celo »smatral za zagovornika partizanov«, je bil pri njem »slabo zapisan« (n. d., str. 162). Okrajno sodišče v Kamniku je 30. junija 1948 ugotovilo, da »pritožitelj nikakor ni bil v politično policijski službi okupatorja, ampak da je nasprotno njegovo zadržanje med okupacijo kakor tudi danes takšno, da mu volilna pravica pripada«.
Zakaj, je odlomek iz knjige pri kulturnem večeru v Kamniku navedel njegov voditelj Tone Ftičar, ki se je o Demšarju pogovarjal z avtorjem knjige Pavličem, pisateljem Ivanom Sivcem, rednim gostom pri Demšarju, ki ga je spodbujal k pisanju za Kamniški občan o Petru Pavlu Glavarju (plod njunega dobrega sodelovanja je bil tudi Sivčev roman o omenjenem In večno bodo cvetele lipe), ter dr. Angelco Žerovnik iz Komende, ki je spregovorila o Demšarjevi odprtosti do priseljencev, njegovih stikih z izobraženci ter pastoralnem in življenjskem vizionarstvu.
Da Viktorijanu Demšarju v Komendi (kamniški dekaniji) ni bilo lahko, potrjuje dejstvo, da ga je UDV leta 1952 pisno zaslišala, kakšno je bilo njegovo zadržanje med drugo svetovno vojno (n. d., str. 69–76), ko je bil v Ribnici župnik in dekan. Demšar je izpodbijal obtožbe, kot že med prestajanjem zaporne kazni v Ribnici in v Novem mestu po koncu druge svetovne vojne.
Hudi časi zanj pa so se vendarle počasi spremenili, o čemer je avtorju knjige razkril v več pogovorih malce pred smrtjo, mu je Skupščina občine Kamnik »za vaše življenjsko delo – prevode rokopisov in oživitev del Petra Pavla Glavarja« 28. julija 1984 v dvorani Kina Dom Kamnik na slavnostni seji podelila posebno nagrado. Bil je je resnično vreden, saj je pred izsiljevalci rešil Glavarjevo knjižnico, dobil v cerkveno last že podržavljeno kaplanijo v Komendi, otel razbitju zapisani Plečnikov pomnik evharističnemu Kralju, ni pa mogel zaustaviti propadanja Turške in Glavarjeve lipe ter nacionalizacije Doma, današnjega sedeža komendske občine, čeprav bi po predhodnem volilu odgovornih zanj tudi ta moral pripasti komendski župniji.
Viktorijan Demšar v Komendi ni naredil »cerkvene kariere« tudi zaradi tega, ker je bil član Cirilmetodijskega društva katoliških duhovnikov LR Slovenije (n. d., str. 107), je bil od prihoda 4. maja 1946 do 24. februarja 1967 le upravitelj župnije, župnik pa od tedaj dalje do upokojitve 27. junija 1975. Mu je pa ljubljanski nadškof Anton Vovk »za odlično duhovniško delo« podelil naslov zaslužnega dekana (»decanus emeritus«). Baron Salvino Moroni Viani Testaferrata pa mu je leta 1986 preskrbel listino častnega viteza in plašč z malteškimi znaki reda sv. Janeza bolnišnice v Jeruzalemu.
Kot župnik v Komendi je opravljal le to cerkveno službo, ni pa postal kamniški dekan, kar je bil njegov naslednik župnik Nikolaj Pavlič. Kljub temu je pustil trajne sledi v domači župniji, na Kamniškem in širše, kar verodostojno potrjuje obsežna Pavličeva monografija o njem. Trajno zapisani spomin nanj in njegova velika dela.
Večer v njegov spomin sta 15. januarja v Kamniku polepšala s petjem cerkvenih in narodnih pesmi izvrstna pevca Franc Zakrajšek in Brigita Kastelic; vanj je uvedla in ga sklenila predsednica Društva sv. Jakob Kamnik dr. Marjeta Humar. S svojimi spomini na velikega duhovnika v Komendi so ga obogatili tudi navzoči v dvorani.
Zapisal: F. P.

Prebral sem knjigo ZEMLJA SE Z NAMI POGREZA.
Ali jo je sploh kdo od odgovornih prebral v Velenju?
O, Bog, kaj delajo z nami!

Spoštovani g. pisatelj!

Zadnje tri dni sem prebil ob vaši knjigi NAPLSVINA DAVNEGA SPOMINA.
Sinoči sem jo bral do enih ponoči, pravkar sem jo dokončal,.
Neverjetno dobra knjiga.
Priporočam jo vsem Slovencem, da bodo spoznali svojo zgodovino.
Čestitam!

Čestitava pa Vam za knjigo o sevniški grofici in gradu. Napisali ste jo tako, da jo človek prebere skoraj v enem. Lepa zgodba in škoda bi bila, če bi ostala zamolčana. Še posebej pa nama je zanimivo, ker veliko opisanih ljudi poznava. Hvala vam zanjo, ker ste jo napisali!

Prijatelj Ivo!

Glasba je res ena najmočnejših doživetij človeka. To ostane do konca življenja. Vse drugo pa se nekje izgubi v režah življenja.
Tvoja knjiga o Legendah glasbe je zato še toliko bolj dragocena, ker pojasni, kako glasba nastaja.

Hvala za tako lepe slovenske knjige. Rada berem vaše knjige, ker veliko povedo o naši zgodovini in naših ljudeh nasploh.

Še enkrat srečno, zdravo, mirno in uspešno novo leto 2026!

Imel sem to srečo,. da mi je Domovina za Božič podarila Vašo knjigo o slovenskih narodno-zabavnih Legendah. Prima knjiga, za 25 večerov zanimivega branja,
HVALA in le tako naprej!

Želiva Vama čim več čudežev v novem letu,
Vam in Vaši soprogi Sonji!

Gospod Sivec, neverjetni ste! Spet nova knjiga.
Danes sem jo dobila od revije Domovina zastonj.
Lepa gesta.
Bravo, naša Domovina!

In bravo seveda Vi, gospod etnolog!

Čestitke k novi knjigi. Avsenik je res prava legenda. Pa tudi njegovi posnemovalci niso slabi..

Ob tej priložnosti bi se vam zahvalili, da ohranjate slovenski jezik, širite pisateljske veščine skozi vaše knjige in ob tem obeležujete slovenske kraje. 

Končno sem se v knjižnici dokopala do vaših dveh knjig – o grofici iz Sevnice (ljubezenska zgodba) in o Zbogom, ljubezen moja (čarovniška zgodba).
Hvala, da ste ju napisali.

Spoštovani g. Sivec!

Prebrala sem Vašo knjigo MOJIH PRVIH PETDESET
in ugotovila, da imava veliko skupnega. Rojena sva istega leta, oba sva hodila na filofaks,
rada pišem, rada berem, pa še lepo družino imam tako kot Vi.
Želim Vam še veliko ustvarjalnosti!

Veliko lepega ste napisali, nalašč za branje zdaj, ko imamo več časa.
Hvala, gospod Ivan Sivec!

Spoštovani gospod Ivan Sivec!

Preveril sem na vaši spletni strani in ugotovil, da ste o Francetu Prešernu napisali kar štiri knjige:
RIBČEV DOHTAR, RESNICA O PREŠERNU, JULIJA IZ SONETNEGA VENCA in PREŠERNOVA PRVA LJUBEZEN. Očitno ste res največji poznavalec Prešernovega življenja in dela v današnjem času.
Zelo smo ponosni, da Vas bodo to sredo zvečer gostili na BLEJSKI DOBRAVI!
DOBRODOŠLI!

Res je lepa pesem v zahvalo vsem prijateljem. Sem bil v CD in mi je bila všeč.

IVAN SIVEC – verjetno najboljši avtor vseh časov.

Spoštovani g. Ivan Sivec!

Najlepša hvala, da ustvarjate zgodbe o naših Slovencih in odstirate zastrto in včasih kar pozabljeno slovensko zanimivo zgodovino. Nocojšnji literarni večer ste popestrili tudi z zabavnimi anekdotami iz mladosti.
Želim vam še veliko navdiha in ustvarjalne moči.

V Komendi, 20. 11. 2025 – 1207, predstavitev Sivčevih del

OPOJNI CVETOVI ŽIVLJENJA, ta, najnovejša knjiga avtorja Ivana Sivca, je slednjič prišla tudi v moje roke! O, kako sem se je razveselila, saj spet gre za zanimivo knjigo, že 10. po vrsti, ki spada med Sivčeve Slovenske grajske zgodbe. Ta, pa nam vsekakor obeta razgibano, romantično, dramatično življenjsko zgodbo iz ne tako davnih, še fevdalnih časov, ki pa jih grobo zaključujejo hkrati kar tri različne politične agresivne struje, torej na vse uničujoči prelomnici med starim in novim družbenim redom na naših tleh in po svetu.
Tokrat, se je naš neumorni pisatelj spet potrudil raziskati mnoge verodostojne vire in obelodaniti življenjsko pot še ene posebne ženske plemiškega rodu, ki je nekdaj s svojim imenom zaznamovala nam vsem znano mestece Sevnico, nad katero se še dandanašnji mogočno košati lepo vzdrževan sevniški grad.
Da ne bo kdo mislil, da je samo naša domorodkinja, prva dama Amerike Melanija Trump – zaslužna za prepoznavnost Sevnice, nam pisatelj Sivec, velikodušno izbrska iz pozabe pomembno osebnost – sevniško grofico Matildo Trenkel, roj. Arco- Zinneberg in njeno vse prej kot prijazno življenjsko zgodbo!
Seveda, sem tudi to knjigo prebrala na mah, saj jo je kar težko odložiti! Pisatelj, s podajanjem zgodbe, pač zna zvleči bralca med strani in kajpak v daljno preteklost, ki nam odstira čisto drugačne čase, drugačen družbeni red in celo drugačne vrednote.
Bralec – je hočeš nočeš izzvan, da ob trenutkih predaha prične primerjati razsežnost in podobnost življenjskih izkušenj – z zdaj in nekoč! Kot že tisočkrat izrečena resnica, spoznavam tudi jaz, da se, v glavnem, človeška zgodovina na mnoge načine ponavlja, življenje, pa človeka venomer znova preseneča in preizkuša!
Življenjska spirala, usmerjena v prihodnost, se, brezbrižna do človeške Usode, vrti že na veke! Opilki časa, se nas s svojo robatostjo komajda dotaknejo, pa se nam odmerjeni tuzemski čas – že izteče… Ga znamo ceniti, ga znamo osmisliti?!
Človek se, vsaj v zrelih letih, vse pogosteje poglobljeno sprašuje o nedoumljivostih Življenja. Bolj ko se nam življenjska nit krajša, bolj spoznavamo, da je največ vredno zdravje, dobri medsebojni odnosi ter da živimo osmišljeno. Mlad človek, sanjari in upa, si zastavlja cilje za svojo prihodnost in se še ne zaveda, da le potrpežljivost premaga vse! Mladost, ki še ne pozna strahov, negotovosti, neljubih preobratov in človeške zahrbtnosti, se zanaša, da mu bo v življenju dano vse tako, kot načrtuje. Smelo se zanaša na svojo mladostno moč, na svoj pogum, na trmo. Zazrt v privid svetle zarje, snuje in trudoma gradi svojo bodočnost, v mislih vso ozaljšano z opojnimi cvetovi življenja! A pot, je največkrat vijugava, trnjeva, prepolna ovir in pasti, ki si jih sproti izmišljuje življenje. Še huje pa je, če za nameček, mlad človek nima nikogar, ki bi ga imel iz srca rad! Če nima nikogar, ki bi mu lahko zaupal, mu ljubeče naslonil glavo na ramo. Najhuje od vsega pa je, če ti ljubeča čustva odreka lastna mama! To, se zdi nepojmljivo – tudi v tej, pričujoči zgodbi! In vendar se na koncu zgodbe, pred nami razgrne drugačna slika, ki zmotno mnenje ublaži, če ga že ne ovrže! Izkaže se, da pa grofica Matilda, kljub vsem hudim preizkušnjam, od matere le ni bila NEZAŽELENA! Seveda, je vendarle tudi v grofičino življenje prišla opojnost ljubezni, ki je pa ni štela za greh, saj jo je nagradila – z materinstvom.
Več vam ne izdam, kar sami si postrezite z vsebino te knjige! Hvala pisatelju I. S.!

Dragi Ivo!

Hvala Ti za lep in sočuten sestavek o mojem Francu v Domovini.
Jokala sem kot “dež”.
Prisrčen pozdrav tebi in ge. Sonji.

Ko berem vaše knjige, vidim da ste še ena redkih neprodanih duš

Spoštovani!

Vsake Vaše nove knjige sem zelo vesela. Zdaj sem že prebrala Opojne cvetove življenja.
Toliko volje, toliko raziskovanja, toliko žrtvovanja za slovenski narod.
Nepozabno!
Nova tehnologija je napredek, a knjiga bo ostala tudi zanamcem.

(Posvetilo avtorja Jožefa Pavliča v knjigi o dekanu Viktorijanu Demšarju – PRIČEVALEC ZA RESNICO)

G. mag. Ivanu Sivcu,
v veliki hvaležnosti za spodbujanje pri pisanju te knjige in drugih mojih del za Komendo in Komendčanih.
Zvesto Vam sledim po Vaših stopinjah, ste mi velik vzornik pri pisanju in v življenju.
Vse dobro!

Na 1205. predstavitvi knjižnih del Ivana Sivca – V Mengšu, 29. 10. 2025 – v organizaciji OO SDS Mengeš, je bilo v spominsko knjigo zapisano:
Spoštovani g. Sivec!
Hvala Vam za Vaš obisk. Zelo smo veseli, da gostimo tako velikega človeka-
Hvala Vam, da spoštujete naše slovenske vrednote kulturne dediščine in ljudi.

Pisatelj Ivan Sivec je dobil v darilo knjigo Matjaža Brojana z naslovom SLAMNIKI POD GOBAVICI S POSVETILOM:
Spoštovani gospod Sivec!
Kultura je več kot le beseda.
Kulturo snujemo, oblikujemo in bogatimo ljudje.
Hvala Vam, ker ste njen močan glasnik
ter nam jo vsem skupaj bogatite, da jo doživljamo skozi Vaša pisanja in predavanja.
S hvaležnostjo do vas!

Take sevniški grofica je nekaj posebnega.
Čestitam!

Sem že prebrala vašo knjigo OPOJNI CVETOVI ŽIVLJENJA. Lepa, pa žalostna, pa resnična.
Čestitam!

Spoštovani pisatelj g. Ivan Sivec!

Najino prvo srečanje lani v knjižnici Sevnica me je navdušilo. Vaša odprtost in sproščenost je nalezljiva. Ideja o grofici Matildi me je povsem prevzela. Opravili ste čudovito delo. Verjamem v še nove skupne aktivnosti. Ste čudovit avtor in izjemen človek.

(ob prvi predstavitvi knjige o grofici Matildi v Sevnici – 17. okt. 2025 – 1204. predstavitev) .

Upanje nikoli ne umre … lep naslov. Ne pa Upanje umre zadnje. To pomeni, da umre. Vaš roman je pa bolj optimističen. To je ponos Polzele!!!

Spoštovani!
Še enkrat – iskrena hvala Vam!
Ko sem pred letom in pol začela podrobneje spoznavati Valentina Staniča, me je njegovo delovanje dobesedno “zadelo” v plemenitem pomenu besede. Sklenili smo, da bomo s posamezimi dogodki obujali spomin nanj, predvsem pa obujali Staničevo zavezanost temu, kar ste vi poudarili. Vaši okruški o Staničevem življenju bi morali biti na Kanalskem in Goriškem “obvezno” branje.
Spoštovani g. Sivec, hvala, da ste se odzvali vabilu, da ste na večeru kratko orisali svoje raznovrstno delo in in se kar temeljito besedno sprehodili po knjigi Blagoslov gora. Hvala Vam za dobro voljo, pogovore in prelepo zahvalo.
Želim Vam vse dobro in Vas lepo pozdravljam,

LOKVANJEV CVET – izšla je še ena knjiga našega neumornega pisatelja Ivana Sivca, kar je zgovoren dokaz, da mu ne zmanjka tematike za literarno ustvarjanje!
Tokrat, nam odpira oči in srce z zelo aktualno zgodbo o osebnih stiskah mladenke, ki se pripravlja na skorajšnjo maturo. Seveda, ni nam moč prezreti pritiskov in visokih pričakovanj staršev – da mora, za vsako ceno, biti njihova hči „zlata maturantka“! Tu, se soočamo z egoizmom ljudi srednjega sloja, ki, kajpak, projicirajo svoje mladostne želje in neizpolnjene sanje v svojega otroka. Povzpetniki, si pač obetajo zlesti čim više po družbeni lestvici prav na osnovi visoko izobražene hčere, ko se bodo ponašali z njenimi dosežki in titulami. Žal, s svojimi pričakovanji hudo pretiravajo, tako da hčerki odrekajo vsakršno svobodo in druženja z vrstniki.
Tako se Tajino učenje in priprave na maturo – sprevržejo v hišni zapor.
Mladenka Taja, ki hrepeni po normalnem najstniškem življenju, postaja vse bolj nerazpoložena, loteva se je malodušje, obup in razočaranje nad starši. Saj jih ima rada in jim je skoraj v vsem pokorna, pa tudi učenje ji ne dela preglavic, a kar je preveč – je preveč! Želja po druženju z mladimi, hlepenje po izhodu na kakšno zabavo ob vikendih, v Taji rojeva sanjarjenje in naskrivaj kuje načrte – za ukradene trenutke svobode. Kar pa, na žalost, se ne izide v njeno trajno veselje temveč v grozno nočno moro – s tragičnimi posledicami…
Ne smem vam razkriti celotne zgodbe, sicer boste ob bralni užitek! Le to naj vam razkrijem, da lokvanjev cvet simbolizira najbolj dovršeno lepoto narave in pa dejstvo, da vznikne ter se razbohoti prav na blatni, kalni gladini stoječih voda. Žal, pa lepota vsakega cveta – prav kmalu umre.
Pravzaprav, nobeno cvetje ne cveti prav dolgo, osuje se – kakor vsaka mladost!
Na žalost, ni vsakemu mlademu človeku dano, da dozori, da se postara. Dogaja se pač, da usoda, tu in tam nasilno osiplje življenje – prav sredi cvetoče mladosti…

Prebral sem Upanje nikoli ne umre.
Odlična zgodovinska freska.
Priporočam!

Dragi prijatelj-pisatelj!
Čeprav se še nisva srečala, se mi zdi, da se dobro poznava.
Prebral sem skoraj vse Vaše knjige, še posebej tiste, ki govorijo o slovenski samozavesti in ponosu.
Dobro, da vsaj Vi pišete o tem. Mnogi pišejo po zahodnih vzorcih in take knjige pri nas ne padejo na plodna tla, razen pri nihilističnih kritikih.
Dobro, da imamo vsaj Vas.
Le tako naprej!

Spoštovani!
Rad berem Vaše knjige. V zadnjem času sta me navdušili knjigi Lokvanjev cvet in Upanje nikoli ne umre
Upam, da bo kmalu izšla kaka nova Vaša knjiga.

Gospod Sivec, vse kar preberem izpod vašega peresa, podpišem. Ste velik DOMOLJUB !!!

Gospod Sivec, danes sem vas videl v Modrih novicah z novo knjigo
Bravo!

Res lepo pišete zgodbe. vedno so zanimive, tako da se ne da prej odložiti knjige, dokler je ne preberem do konca. To uspe le najboljšim pisateljem. Prebrala sem že več kot dvajset vaših knjig.
Želim vam, da vam lepo teče pero tudi v prihodnjih letih.

Prebrala Lokvanjev cvet.
Kul!

Upanje nikoli ne umre… je zelo zanimiva zgodovina iz Polzele. Vredna branja.

Prebrala sem Lokvanjev cvrt.
Srhljiva podoba sedanjega slovenskega sveta.

Čestitam k odličnemu pogovoru v Nedeljcu. SI car nad carji.
Kaj pa Prešernova?

Spoštovani g. Sivec!
Sedaj, v poletnem času, je več časa za branje vaših knjig. Res vam iskrena HVALA!
Čudovite zgodbe, čudovite vsebine, lepo vas je brati.
Vedno vaše knjige priporočam naprej za v branje.
Kar tako naprej!

Prebral sem ponatis vaše knjige o kneginji Emi in čestitam obema oziroma vsem trem, Vam in obema avtoricama v prilogi.

Prebrala sem LOKVANJEV CVET.
Toplo priporočam!

Tudi z moje strani HVALA za vse, kar ste naredili za slovenstvo.

Vidim, da veliko hodite po hribih. Morda pa se kdaj srečamo.
Srečno, srečno!

Moram vas pohvaliti glede knjige Upanje nikoli ne umre. Zbrali ste veliko podatkov in napisali simpatično zgodbo. Kaj takega ne zmore veliko slovenskih pisateljev. Dobro, da ste tako zagnani, da vsaj kaj vemo iz naše zgodovine.

Iz kuloarjev kranjskogorskega slavnostnega dogajanja sem izvedel, da je bilo kar precej govora tudi o tem, “da je Ivan Sivec presegel Josipa Vandota”…

Po Vandotovih literarnih predlogah so posneti trije(3) celovečerni igrani filmi, po Sivčevih literarnih predlogah pa so posneti (za zdaj!) štirje(4) igrani celovečerni filmi!

Prebrala sem Vašo knjigo Upanje nikoli ne umre.
Zelo poučna zgodovinska knjiga,.
Gotovo so na Uršlji Gori in v Polzeli zelo ponosni nanjo.
Hvala!

Spoštovani gospod Ivan Sivec!

Danes sem prebrala knjigo Lokvanjev cvet.
Neverjetna je, še bolj pa me pretresa vsebina – ali je to sploh mogoče, da se to dogaja pri nas? Kam gremo! Hvala Bogu, da živimo na deželi, malo odmaknjeni od tega ponorelega sveta.
Želiva Vam veliko zdravja!

Spoštovani!

Zelo sem se razveselila Lokvanjevega cveta.
Na žalost pa je vsebina žalostna in kruta.
A taka je slovenska vsakdanjost. Bog nam pomagaj!
Želim Vam še veliko takih knjig, ki odkrivajo resnico!

Prav za praznike (dan državnosti) sem dvignil slovensko zastavo z vrha Ajdovskega gradca (Tone Kuntner, moj članek str. 39) ter kralja Sama (roman Ivana Sivca, članek str. 39) na vrhu stolpnice v San Francisku (Academia.edu).

Vse najboljše za dan državnosti!

Pretresena sem do kosti ob branju vaše knjige LOKVANJEV CVET.
Hvala za odstiranje zamolčanih mladostnih tem!!!

Redno berem vaše knjige. Najraje imam biografske in zgodovinske, ki nekaj povedo in niso samo domišljija. Ste zaveden Slovenec kot je malo takih.

Moje mnenje je, da ste u redu pisatelj.

Čestitam za POGUM v današnji Domovini!!!

UKRAJINKA, veliki izziv za filmarje!

Me veseli, da ste tako aktivni. Na instagramu sem videl, katere knjige naj preberem.
Hvala!

Prebrala sem Vašo knjigo LOKVANJEV CVET. Srhljiva zgodba današnjega časa.. Še dobro, da živim na podeželju in se pri nas kaj takega ne dogaja kot v Ljubljani!

Spoštovani gospod Sivec!

Iskrene čestitke k Vašemu prazniku!
Ostanite celi in zdravi,
brez bolezni in poškodb,
veliko uspehov pri pisanju knjig
ter srečno pot na cestah in na poteh v hribe.

Rojstni dan –
mejnik v času
prepleta let,
v spomine objet,
v praznovanje vtkan
in naravnan v korak
za uresničitev sanj
v dotikih prihodnosti ….

Spoštovani gospod Ivan Sivec,
vse najboljše Vam voščiva
za letošnji rojstni dan
in želiva
pogumno pot naprej
ter veselje ob objemih
z uspešnimi dotiki
prihodnosti …
Zraven pa še dolenjski pozdrav Vam in gospe Sonji!

IVANU SIVCU za 76. rojstni dan!

O, kako radostim se sončnih majskih dni, ovenčanih s cvetjem,
te bohotnosti pomladnega zelenila, z neumornim ptičjim petjem!
In, prav v času tem prelestnem, prežetim z vonjavo rož,
praznuje svoj rojstni dan – naš vrli pisec, izjemen mož!

Dragi naš pisatelj Ivan Sivec, vse najboljše, Vam voščim iz srca –
saj, tu že je Vaš 76. rojstni dan – pa želim Vam zdravja dobrega!
Naj življenje, kot doslej, Vam iskrivo žubori in dalje ustaljeno teče,
ustvarjalno, plodovito! – Ob delih Vaših, deležni smo iskrive sreče!

Dobrih pet desetletij, spremlja že nas – literatura lepa Vaša!
Koliko vsega, prišlo že je med ljudi – izpod Vašega peresa!
Najplodovitejši, med pisci slovenskimi – nihče Vas ne prekaša!!!
Neumornost – življenjsko vodilo, ki rojeva nam literarna čudesa!

Spadam med bralce, ki pomnijo še najzgodnejša Vaša literarna dela:
Pesem njenih zvonov, najprej v podlistkih – ah, zgodba pretresljiva!!!
Ko pa mi v roke prišla je še istoimenska knjiga, bila tem bolj sem je vesela,
ne da tedaj slutila bi, kako prostrana nekoč bo ta – Sivčeva literarna njiva!

Po Vaši vsej tej obsežni literaturi, zdaj, kot bralka že hvaležno se oziram:
za nas bralce – nič koliko literarnih žanrov, nadvse uspešno ste zasnovali!
Res, vse, kar Vaših knjižnih del izide – vse od kraja z veseljem prebiram! 
Občudujem, vso to Vašo neprecenljivo književnost, ki že ste nam jo dali! 

Iskreno čestitam – za vse dosežke, ki obeležujejo in osmišljajo Vam življenje!
Prav kmalu že, izšla bo častitljiva Vaša 200. knjiga, ki še ne vemo ji naslova!
To, bo šele praznik, vreden slavja!!! Nazdravljam – na izpolnjeno hrepenenje!
Ostanite “jarej”! Z “najdražjo” ob rami, naj Muza Vam navdihuje dela nova!

Prijazno Vas pozdravlja Vaša zvesta bralka      Marinka Uršič

Za 23. maj, 2025

Včeraj sem do konca prebrala Upanje nikoli ne umre.
Sem še toliko bolj uživala v nje, ker sva si z možem v nedeljo ogledala vse kraje, kjer se na Polzeli knjiga dogaja, potem pa sva vstopila še v grad Komenda, kjer je to zelo lepo prikazano.
Odličen knjižni prikaz še enega koščka naše zgodovine, ki je zdaj primerno osvetljen in obdan s prelepo zgodo.
Bravo!

Spoštovani Ivo!

Hvala za povabilo na zanimivo predstavitev LOKVANJEV CVET.
Zanimiva tema o življenju nekaterih mladostnikov, ki jih pota zanesejo v napačno smer.

Spoštovani g. Sivec!

Moje občudovanje, da znate Slovence v XXI. stoletju pripraviti do branja.
Hvala tudi za sodelovanje z Arboretumom Volčji Potok.
direktor Matjaž Mastnak

(ob 1201. predstavitvi knjig – prva predstavitev knjige LOKVANJEV CVET

Spoštovani g. Ivan Sivec,
iskreno smo veseli, da skupaj sodelujemo in ustvarjamo zgodbe o palčkih iz Pravljične dežele Pri Fartku.

Spoštovani gospod Sivec!

Veseli smo Vaših knjig, ki ste jih danes predstavili na Lanšprežu, kjer sta pokopana P. P. Glavar in Jernej Basaj. Obe knjigi sta v naših vitrinah, zdaj pa se jima bo pridružila še Pika pri Martinu Krpanu.
Posegate v slovensko zgodovino, ki je že skoraj pozabljena, a nujno potrebna za naše otroke in vnuke.
(1198. predstavitev na Lanšprežu v Mirenski dolini)
Za čebelarsko društvo Trebnje

Dragi Ivo!

V rokah imam dve Tvoji zadnji knjigi – PIKA PRI GRDEM RAČKU in PIKA PRI MARTINU KRPANU.
Najprej bom sam postal ‘otrok’ in bom prebral sam obe Tvoji knjižici, potem pa ju bom prebral še vnukom. Bodo veseli, jaz pa tudi!

Spoštovani gospod Ivan!

Vesela sem vsake vaše nove knjige. In hkrati hvaležna, da jih tudi moji otroci radi berejo in cenijo.
Vsaka vaša nova knjiga naredi v naši hiši veliko veselja. Vsi smo od nekdaj radi brali, še posebej slovenske povesti.
Hvaležna sem vam za vse pripovedi!

Vsem glasbenikom priporočam knjigo Slovenec sem! O zdravnikih in skladateljih.

Sporočam vam, da zelo rada berem vaše knjige, ker so berljive in slovenske, z domačimi scenami in imeni. Posebno Grajske in Biografske so OK!
Le tako naprej!

Sinoči sem bil na literarnem večeru v Kamniku.
Doživetje, kot ga še ni bilo.
Popolnoma ste me prepričali o lepotah in vrednotah Slovenije in kako bogato zgodovino imamo Slovenci.
Hvala!

Sinoči sem imel v Knjižnici Trzin 1196. predstavitev svojih del – knjigo PIKA PRI GRDEM RAČKU.

Knjižničarka Zdenka Kopač mi je v spominsko knjigo napisala:

Krasen ‘pravljični večer’, v odlični družbi gospoda Ivana Sivca, Pike (Barbare), pravljičarja Hansa Christiana Andersena in njegovega Račka, ki je rekel. NE OBUPAJ, VAS ZAUPAJ”

Zame ste drugi Prešeren!

Vam in vsem Vašim kličemo ALELUJA!!!!

Verjetno sem med prvimi, ki sem prebrala vašo knjigo Pika pri Grdem račku. Ful zanimivo. In lepe fotke!
Hvala!

ČESTITAM, SPET NOVA KNJIGA!

Ali je knjigo Zbogom, ljubezen moja o čarovniškem procesu še v prodaji? V nobeni knjigarni je nimajo

Spoštovani Ivan!

Hvala za vse lepe knjige, ki si jih napisal za Slovence.
Veže nas tudi lepo prijateljstvo z Borisom in njegovimi melodijami.
Piši pesmi še naprej. Tako so lepe. Gotovo bo kateri ansambel, ki jih bo začutil.
Lepo pozdravljam Tebe in Tvojo družino!

Prebral sem Pika pir Kekcu. Luštna in poučna.
Učiteljice, preberite jo najmlajšim šolarjem ali pa naj jo preberejo kar sami

Prebrala sem knjigo ZBOGOM LJUBEZEN MOJA. Srhljiva, a berljiva zgodba za staro in mlado

MOJA LEPA UKRAJINKA – res lepa, a ful žalostna. A ne bi raje pisal vesele knjige?

Spoštovani gospod Ivan Sivec!

Ponovno sem prebrala Vašo knjigo Ribčev dohtar in uživala v lepi slovenščini.
Hvala zanj!
Prisrčen pozdrav!

Berem Ukrajinko.
Srhljivo, zanimivo, čuteče.

Sinoči sem imel v Zagradcu 1194. predstavitev svojih del.
Knjižničarke Knjižnice Ivančna Gorica so v spominsko knjigo zapisale:
Knjižnici Ivančna Gorica je v čast, da smo se v živo spoznali in slišali srčne, bogate, nepozabne zgodbe, ki jih zapisane delite med ljudi. Hvaležni smo vam vsi knjižničarji in bralci vaših pripovedi, da gre Beseda med mlade.
Želimo vam še obilo novih zgodb, idej, da bod bomo lahko brali in našo slovensko identiteto pogumno delili med mlade.
Obilo zdravja in novih zgodb.

Z možem sva bila v Novi Zelandiji in vodič nam je bral iz vaše knjige Srebrna praprot

Spoštovani pisatelj, dragi prijatelj!

Enkratno je bilo včerajšnje popoldne – pravi trenutek Postoj!
Bo dolgo ostalo v spominu!

(1193. predstavitev – na Mirni na Dolenjskem)

Moja lepa Ukrajinka je tudi moja najljubša knjiga. Žalostna a resnična zgodba, za vse tiste, ki so na strani miru.

Priporočam knjigo NAPLAVINA DAVNEGA SPOMINA.
Vse o slovenski zgodovini v eni knjigi.

V prvih dveh mesecih je bilo v splošnih slovenskih knjižnicah izposojenih
8126 Sivčevih knjig.

Največkrat izposojene so bile:

1) Moja lepa Ukrajinka ………. 291 krat
2) Zbogom, ljubezen moja … 226
3) Resnica o Prešernu ……… 219
4) Prav lepa je trnovska fara . 168
5) Slovenec sem! ……………… 149
Itn.

SLEDI MOJIH POTI ni samo knjiga za manj vešče bralce tvojih številnih del, ampak je veličasten pregled resnično velikega in snovno raznolikega literarnega opusa.
Čestitke za vse doslej napisano.
Lep pozdrav!

Spoštovani gospod Ivan Sivec!

Na FB sva prebrala, da je Vaša nova knjiga izšla. Takoj sva jo nabavila, saj sva jo že težko čakala.
Iskrene čestitke, gospod Ivan!
Res ste tako rekoč genij.
Ostanite zdravi, ostanite z Bogom!

PIKA PRI MEDVEDKU PUJU
Po Združenem kraljestvu po podeželju in po mestu

Ne vem, kdo je bolj nabrit – Sivec ali Pika. Pod ‘pretvezo’, da bomo na obisku pri medvedku Puju, nas zapeljeta na zelo simpatičen izlet tudi po podeželju in mestu Združenega kraljestva. Res zabavno, poučno, raziskovalno. Ta knjiga na zadnji platnici izda pomembne napotke, ki jim sledimo ob branju. In vse se uresničuje. Ja, vsebina je res privlačna. Tudi jaz, kot že prababica in po dolgošolsko opremljena z leposlovno zgodovinsko-zemljepisno učenostjo, sem radovedno pasla firbec in izvedela še kaj novega po Sivčevsko-Pujevski metodi izobraževanja. Se oproščam Piki, ker je ona glavna, ampak gotovo se bo strinjala, da je pri vsakem odkrivanju učenosti dobro poslušati mentorja. In ga je! V besedi in sliki sta se lepo ujela in nas združeno popeljala po Združenem kraljestvu. Bilo je poučno, zabavno, iskrivo in vredno zapomnitve. Zlasti še vmes vštric postavljene modrosti. Tudi tale:
„Včasih najmanjše stvari zasedejo najpomembnejše mesto v tvojem srcu.“
Ja, tudi srčno in prisrčno je potekalo potovanje ob ves čas prisotnem medvedku Puju. Oh, kako duhovito brundast je. Človek bi si ob njem kar izmišljeval kaj plišasto mehkega na pravljičnih poteh. Ne samo po Združenem kraljestvu.
Puja priporočam vse sorte vzgojno-izobraževalnim ustanovam kot priročnik otrokom, ki jim je prav zares namenjen, in vsem tistim odraslim, ki si še upajo priznati, da včasih še najdejo otroka v sebi.
Šentrupert, februarja 2023 Danica Zupan

HVALA, gospod pisatelj!

Veste, knjiga podarjena,
pa, prijazna beseda –
nikdar mi ne preseda!

Nekdo, ki ga med nami vsakdo
kot osebnost, prav dobro pozna,
do mene – pa prava dobričina,

ob mojem rojstnem dnevu,
s knjigo, vselej – me obdari,
da, dušo sorodno – počasti!

Od Pikinega Medvedka Puja,
izposojam si besedo – HVALA!
Naj se ve, da to knjigico poučno,
resnično sem od A do Ž prebrala!

S Piko in z Medvedkom Pujem,
Anglijo – vse po čez prepotovala,
seznanila se o marsičem – na tujem,
ob ilustracijah – medleče vzdihovala!…

PIKA PRI MEDVEDKU PUJU – knjiga,
spisana – tako za odrasle kot za mladino,
kot zna, kajpak, le naš pisatelj – Ivan Sivec,
ki že svoj 193. knjižni biser – na polico dviga!

Bralcem, prav toplo priporočam jo v branje:
saj, kar iz fotelja, posrka vas – na potovanje,
s Pujem, v čarobno pravljičnost otroškega sveta,
pa, med palače in gradove – kraljestva angleškega,
na zelenice mehke, ob peti uri – pa obvezno še na čaj…
V poglavju vsakem, zanimivosti ter – angleški značaj!

Pisatelju hvala – za vse napisano!
Prijatelju, pa hvala – za podarjeno!

S hvaležnostjo Marinka Uršič

Spoštovani in cenjeni Ivan!

V košarki DONČIČ, v prijateljstvu pa Mengšan mag. Ivan SIVEC!
Čestitam!
VRELEC POZNAVANJA ZGODOVINE IN PRETEKLOSTI NAŠIH LJUDI!
Ko bodo komunisti in golfisti preminuli,
boš opevan po smrti.
To se je dogajalo z mnogimi Slovenci!
Zadovoljen in vesel sem, da sva skupaj v Mengšu ustvarila mnogo lepega!
BOG TE ŽIVI,
DA BOŠ ŠE DOLGO POVZROČAL FOVŠARIJO ROKOHITRECEM IN SOVRAŽNIKOM SLOVENSTVA!
Hvala ti, Ivan!

Prebral sem knjigo Prav lepa je trnovska fara. Resnična zgodba o zaljubljenega župniku.
Strašno dobra knjiga. Preberite jo pa boste videli sami.

Dragi Ivan!
Ob spremljanju Tvoje oddaje BEREMO Ti iskreno čestitam za vse Tvoje srčne besede o Sloveniji. Hkrati Ti čestitam za vsa Tvoja dela.
Bog Te živi!

Spoštovani gospod “Šivec” !

V “piko” urejen, suveren, srčen (še bi lahko naštevala) sogovornik, ki poboža dušo na sobotni večer, ko zaključimo z delom v hlevu in tudi sicer. Čisti užitek! Da to zmorete! Ne zmanjka besed in ne misli, ki vas prežemajo in nam jih nizate iz rokava. Ste fenomen, velik človek in Velik Slovenec! Ponosna sva na vas in iskreno obžalujeva, da še niste na seznamu častnih občanov doma, dvakrat sva vas že predlagala. A to še pride. Prisrčen pozdrav, Joži in Janez

Spoštovani mag. Ivan Sivec,
najbolj plodoviti slovenski pisatelj!
Vitezi suverenega malteškega viteškega reda se Vam zahvaljujemo, ker ste se tako temeljito lotili zgodovine našega Reda in še posebej ene od štirih komend na slovenskih tleh – Polzele!
HVALA VAM!

Spoštovani pisatelj Ivan!

Zelo me veseli, da ste sprejeli moje vabilo, to je praznik za našo šolo.
Upam, da se bodo vsi ‘nalezli’ Vašega optimizma in veselja do življenja. Pri svoji ustvarjalnosti in delavnosti ste zagotovo zgled naši mladi generaciji.
Še naprej dajte tkati dragocene vezi med ljudmi – s knjigami!

Knjižničarka na Srednji šoli za gradbeništvo, geodezijo in okoljevarstvo v Ljubljani
1190. predstavitev del

Vidim, da imate te dneve veliko nastopov. Bralci imajo radi vaše knjige, ki nekaj povedo Slovencem.
Hvala vam!

Gospod Sivec,
neverjetno! V Knjižnici Šentjur imajo o zdravnikih in skladateljih o Ipavcih ENO SAMO knjigo.
In to v kraju, kjer so uspešno delovali in skladali TRIJE ponosni Ipavčevih rodovi.
Če si jo hočem sposoditi, bom 15. v vrsti.
Kaj dela Občina, kaj delajo drugi kulturniki v Občini Šentjur!!!
Ukrepajte!

Spoštovani in dragi gospod Sivec!

Spet smo v vaši družbi preživeli čudovito popoldne in se vračamo domov z novim zanosom in ponosom. Bog vas živi!
Predstavitev knjige Naplavina davnega spomina – 1187. predstavitev

V januarju leta 2025 je bilo v slovenskih splošnih knjižnicah izposojenih
4114 Sivčevih knjig.
Največkrat izposojene so bile:

1) Moja lepa Ukrajinka ……… 159 krat
2) Zbogom, ljubezen moja.. .. 128
3) Resnica o Prešernu ………. 109
4) Prav lepa je trnovska fara … 89
5) Vse generalove skrivnosti … 79
6) Ko se dotakneš neba ………. 71
7) Prihajam vsak dan na breg .. 70
8) Sonce v megli ………………… 69
9) Zemlja se z nami pogreza …. 68
10) Slepa grofica ………………… 67
Itn.

V teh dneh pred Prešernovim praznikom sem si v knjižnici izposodila kar tri vaše knjige o Prešernu. Za moža Resnico o Prešernu, zase Julija iz Sonetnega venca, za najina sinova pa Prešernova prva ljubezen.
Zdi se mi, da boste z nami zadovoljni.

Vidim, da ste izdali knjigo z naslovom Slovenec sem! Ali ni naslov glede na 400.000 priseljencev malce provokativen?

IPAVCI – slovenski narodni buditelji

Ivan Sivec, najplodovitejši od vseh slovenskih piscev – saj se njegov knjižni opus ponaša že s180 knjigami z raznoliko tematiko, nam je tokrat obelodanil znamenite Ipavce, sloveče kot odlične zdravnike, predvsem pa velike glasbene ustvarjalce.
SLOVENEC SEM! To Sivčevo knjigo, ki jo po literarnem žanru uvršča me narodne buditelje, sem tako rekoč prebrala – manah! Pa, kaj bi je nebi, ko pa je tako odlično in zanimivo spisana, da bralca kar potegne vase!
Spominjam se neke glasbene predstavitve Ipavcev – na TV programu, res že dolgo nazaj! Tedaj sem se sploh imela priložnost prvič na širše seznaniti z njihovo glasbeno ustvarjalnostjo. Ipavci, so takrat naredili name nepozaben vtis! – No, šele ob branju te Sivčeve knjige, pa se mi je posvetilo, da sem tedaj gledala njihovo glasbeno predstavitev – preko igralcev, ki so le predstavljali njihove osebnosti!!!
Ha! Je že tako, da se nihče ne rodi že razgledan na ta preljubi naš svet!
Naš, slovenski narod, je na srečo obdarjen s piscem, ki mu je za slovensko besedo in za slovensko zgodovino res mar! V svojih številnih knjižnih delih obelodanja vse tisto iz preteklosti, kar bi ne smelo kar utoniti v pozabo! Še posebno povzdignjeni in pomembni so v pisateljevih očeh – narodni buditelji!
Gotovo, pa bi se z menoj strinjali vsi bralci in poznavalci Sivčeve ustvarjalnosti, da je ON sam, naš največji rodoljub in narodni buditelj današnjega časa!
Lahko smo mu res hvaležni za vsa njegova tovrstna prizadevanja, ko nam že dolga desetletja v svojih delih zrcali resnico, da nas brez svojega, slovenskega jezika, kot naroda – ni! Vsak narod, si prizadeva, da se ohrani! Kajpak, je vse težje malemu narodu, kakor je naš slovenski! Bati se je, da nas ne pogoltne kakšna politična premena! Že tako – kar tonemo v direktivah EU! Angleščina, vse bolj postaja uradni evropski jezik. Po vseh vidnejših univerzah, predavajo v angleščini. Podobno, kot so nekoč naši nadobudni študentje študirali – v nemščini! Nekateri med njimi, so iz ambicioznosti ter političnih razlogov – zatajili materinščino, slovenski narodni jezik!
SLOVENEC SEM! To, prelepo in takorekoč že ponarodelo pesem skladatelja Gustava Ipavca, slišimo na mnogih slovesnostih! Ni ga slovenskega pevskega zbora, ki bi je ne znal iz duše ubrano zapeti! Tudi sama, sem si jo med branjem te knjige, po Youtube predvajala v več izvedbah. Res je prelepa – norodobudnica!
Vsem bralcem, ki vam ta pomembna Sivčeva knjiga ni še prišla v roke, jo res toplo priporočam! Seveda, pa se, v svojem imenu, pisatelju tudi za ta njegov knjižni biser od srca toplo zahvaljujem!
Marinka Uršič

Gospod Sivec!
Redno berem vaše prispevke v Domovini.
Strinjam se z Vami, da tisti film oziroma nadaljevanka o Prešernu ni bila posrečena. Preveč je bilo razbijanja kozarcev, nepotrebnega ljubljenja (seksa) in vsega tistega, kar v Prešernovem času ni bilo tako očitno.
Hvala, ker nam vračate pravo podobo našega največjega pesnika!

Spoštovani gospod pisatelj!
Hvala za knjigo Moja lepa Ukrajinka.
Lepo ste nam odprli oči!

Čestitam za 247 vzponov!
Bravo!!!

Prebrala sem knjigo
SLOVENEC SEM
Vesele, zaljubljene in žalostne o Ípavcih – odličnih zdravnikih in skladateljih
Knjigo je napisal pisatelj Ivan Sivec

Seveda sem že slišala za priimek Ípavec – v povezavi z glasbo. Ampak – tisto slišanje je šlo skozi eno uho noter, skozi drugo pa kmalu ven. Odslej si bom pa zapomnila, kdo je avtor melodij pesmi, ki jih znam navdušeno zapeti: Slovenec sem, in Bodi zdrava, domovina. Sem obe spet najprej pri sebi zapela potiho, zdaj pa o tem, da nista ljudski, ampak sta ponarodeli, osveščam tudi druge in ob tem izkoristim priliko, da jo glasno zapojem. Zelo sta himnični. Pesem Kje so moje rožice pa tako lepo žvrgoli o minevanju časa ‘sekiricah’, kakor so tedaj imenovali note, da lepše ne more. Težko je kaj dodati k visoki pohvali, ki jo je za Sivčevo predstavitev teh štirih slovenskih buditeljev zapisal v spremni besedi strokovno podkovan ddr. Igor Grdina.
Pa vendar: Najprej me je – kot po navadi – zaneslo k fotografijam na koncu besedila, ki res veliko povedo in so pomenljive ilustracije vsega dogajanja. So koristne za ogled pred začetkom branja in razkošno objamejo povzetek vsebine. Niso samo arhivske; večino od njih je posnel pisatelj Ivan Sivec. Ob branju me je večkrat potegnilo k njim, ker povzdigujejo vsebino knjige in osebe, ki so opisane v njej, še bolj zaživijo v času. Seveda pa za njihovo živost v besedilu še kako poskrbi pisatelj Sivec. Včasih tako natančno, da kar ne moreš verjeti, da res ni bil kje ‘čisto zraven’ njih. Temu se reče pisateljski dar z vso ‘kilometrino’, ki jo pisatelj premore in seveda natančno branje virov in literature, ki so dokumentirani na koncu knjige. Zagotovo pa je kraje, kjer so res posebni in za obdelavo v knjigi vredni Ípavci, tudi obiskal. O tem pričajo tudi že prej omenjene fotografije.
Zdaj pa k Sivčevim Ípavcem od blizu. Bili so res fantje od fare in je bilo vredno o njih napisati debelo knjigo. Res so bili bistri, toda brez volje, radovednosti in poguma ne bi dosegli viškov, ki se jim lahko samo priklonimo. Še posebej, če upoštevamo življenjske razmere, iz katerih so se tako povzpeli. Če primerjamo samo takratne prometne povezave z današnjimi!
Zgodbe o Ípavcih so prav filmske. Bili so narodni buditelji v žlahtnem pomenu te besede. Saj pravim – vredno posnemanja. Pozitivne lekcije iz njihovega življenja so dovolj navdihujoče za današnji čas. Ni čudno, da so ‘usmerili’ pisatelja Ivana Sivca, ki je v tem smislu itak natančen preučevalec časa in dogajanja v njem. Vštric z nastopajočimi osebami, pa se moram skloniti spet k zapisu večjega števila življenjskih modrosti, ki so spretno nasukane med živahno pripovedjo. Med njimi je tudi naslednja:
„Glasba je prostranstvo, ki ni nikdar do konca odkrito, daje pa ti lahko neskončno zadovoljstvo in ti podarja notranji mir.“
Bralec bo lahko po branju te knjige spoštljiv do Ípavcev kot glasbenikov.
Torej je knjiga poleg biografske naravnanosti tudi vzgojno izobraževalna. Pred nami je res zacvetel šopek Ípavcev v vsej svoji dehteči širini in lepoti. Njihova življenja ni pisatelj prav nič olepševal. Spoznali smo jih tudi v vseh njihovih človeških vsakdanjostih. Tudi vso resnico žalostnega konca Josipa Ípavca – slovenskega Mozarta, ki je ustvaril celo prvi slovenski balet. Po vsem zapisanem je treba reči, da so bili Ípavci zares fantje od fare.
Sem pa že radovedna, s katerim slovenskim buditeljem (ali buditeljico) želi v naslednjem pisateljskem koraku stopiti vštric pisatelj Ivan Sivec …
Danica Zupan
Šentrupert, januarja 2025

Gospod pisatelj Ivan Sivec!

Rada bi vam povedala, da ZELO rada berem vaše knjige. Zadnje čase sem prebrala knjigi Naplavina davnega spomina in o Ukrajinki.
Obe vaši sveži knjigi ZELO priporočam o branju saj veliko povesta, pa še spretno sta napisani.
Hvala za odlično čtivo!

Gospod pisatelj!

Moram Vam napisati, da Vas izjemno spoštujem in občudujem vse Vaše knjige, posebno zadnje zgodovinske, ki veliko povedo. In pa biografske, takšne kot je o Tavčarju.
Čestitam in priporočam v branje vsem Slovencem in priseljencem, da bodo spoznali bogato slovensko zgodovino!

Spoštovani g. Ivan. Hvala za vse vaše delo za narodno skupnost. Številni berejo in se bogatijo ob vaših knjigah. Odkrivajo in odkrivamo korenine naših rodov. To nam daje potrebno samozavest. Zato vztrajajte še naprej. Bog naj vam nakloni potrebnega zdravja in moči.
. VSE DOBRO ŽELIM vam in vsem VAŠIM DRAGIM IN LEPO POZDRAVLJAM. Lojze žpk.

Spoštovani gospod Sivec!

Prebral sem Vašo knjigo MOJA LEPA UKRAJINKA!
ODLIČNA ZGODBA, A TRAGIČNA.
Zelo so mi všeč knjige iz zbirke Dotik srca.
Napišite še kakšno tako, da so v njej podobna čustva kot v Ukrajinki.
Hvala za tako lepo pripoved!

V LETU 2024 JE BILO V SLOVENSKIH SPLOŠNIH KNJIŽNICAH

IZPOSOJENIH 42.088 SIVČEVIH KNJIG.

Najpogosteje izposojene so bile:

1) Moja lepa Ukrajinka ……………… 1533 krat

2) Vse generalove skrivnosti ……… 1173

3) Izgubljeno srce ……………………. 782

4) Prav lepa je trnovska fara ……… 746

5) Zemlja se z nami pogreza ……… 738

6) Resnica o Prešernu ………………. 702

7) Naplavina davnega spomina ….. 701

8) Prihajam vsak dan na breg …….. 641

9) Ne pozabi najine ljubezni ………… 627

10) Ko se dotakneš neba ……………. 625

Itn.

Srečno in zdravo novo leto, gospod pisatelj, in veliko miru!

Želim Vam vesele praznike ter srečno in zdravo novo leto 2025.
Pa veliko miru, v državi in Vašega osebnega!

BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ,
DRAGI PISATELJ!

Gospod Sivec !
Veliko ste naredili za Slovenijo.
Hvala
Želim Vam blagoslovljen Božič!

Zbogom, ljubezen moja je zelo lepa naslovnica.

V petek je potekala tako imenovana PETKOVA ZOOM KAVICA , ki jo je organiziralo Društvo slepih in slabovidnih Slovenije. To je bila 1186. predstavitev Sivčevih del. V spominsko knjigo je zapisano:
V družbi pisatelja, gospoda mag. Ivana Sivca, smo preživeli petkovo dopoldne, ki je bilo polno navdiha in iskrivih zgodb. Pripovedovalska strast in prijaznost pisatelja Sivca sta ustvarila posebno vzdušje, ki človeka ne pusti ravnodušnega.
Hvala še enkrat za vse in želim Vam veliko uspeha pri nadaljnjem ustvarjanju!

Dragi Ivo!

Pošiljam Ti božično-novoletno čestitko s sliko ure, ki sem jo izdelal pred petdesetimi leti.
Opozarja me na to, kako hitro mineva čas tudi za nas, četudi se morda prištevamo med relativno mlade.
A čas gre po sovji neusmiljeni poti naprej in večnosti – v večnost …
Rad bi Ti povedal, da so me letos navdušile Tvoje besede in stališča.
Hvaležen sem Ti predvsem, kar zadeva slovenstvo in življenje, kot ga Prešernov narod živim ter da si pokončen in s svojimi besedami pripoveduješ natančno tudi moje misli.
Hvala Ti!
Tople Božič – in bodite zdravi v letu 2025

Ob 1185. predstavitvi mojih del v Občini Dol pri Ljubljani je župan Željko Savič napisal:

Dragi Ivan,
najlepša hvala za vašo srčno predstavitev ter tako nazoren prikaz življenja in dela našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Dotaknili ste se tudi slovenske zgodovine in nam predočili veliko lepih mejnikov naše preteklosti. Tudi mi imamo bogato kulturno dediščino. Prisrčno Vas vabimo na mnoga srečanja!

Dragi prijatelj Ivo!

Kar nekaj časa je že od predstavitve knjige Slovenec sem! v rojstnem kraju Ipavcev in končno sem jo le dobil v roke. Moram Ti povedati, da imam Ipavčevo pesem Slovenec sem! v svojem telefonu. S to serijo o narodnih buditeljih ohranjaš zavest pripadnosti slovenskemu narodu, jeziku in kulturi. Še posebej zdaj, ko se mi zdi, da se v to našo reko slovenstva zliva vse več pritokov, ki so precej daleč od naših vrednot oziroma od tistih, ki so jih ohranjali naši dedje in pradedje. To je velika stvar in hvala Ti tudi za to!
En lep pozdrav!

Berem vašo knjigo o Ukrajinki in uživam ob lepi slovenski besedi.

Tisti spot na FB je pa ful dober.
Bravo, Lenartčani.

Gospod Sivec,
V naši občini ste se z govorom o Prešernu izjemno izkazali.

V prvih enajstih mesecih leta 2024 je bilo v splošnih knjižnicah izposojenih

38,517 Sivčevih knjig.

Največkrat so bile izposojene:

1) Moja lepa Ukrajinka ……………….. 1378 krat
2) Vse generalove skrivnosti ……….. 1113
3) Sonce v megli ……………………….. 832
4) Zemlja se z nami pogreza ……….. 701
5) Prav lepa je trnovska fara ……….. 690
6) Ne pozabi najine ljubezni ………… 638
7) Naplavina davnega spomina ……. 635
8) Prihajam vsak dan na breg ……… 586
9) Izgubljeno srce ……………………… 571
10) Ko se dotakneš neba ……………. 561
itn.

Spremna beseda dvojnega doktorja znanosti, ddr. Igorja Grdine, v Sivčevi knjigi SLOVENEC SEM!

Površnim piscem o literarnih rečeh se zdi opus Ivana Sivca že kar nekaj let v bistvenem smislu sklenjen: kar so rekli o njegovih delih nekoč – saj kaj veliko besed niti ni bilo, če izvzamemo nekaj slovenističnih diplomskih nalog –, naj bi veljalo od sedaj na vekomaj. Pa ne samo za stvaritve, ki so bile pretresane, temveč tudi za one, ki so nastale v poznejšem času.
V takšnem – lahko bi rekli: demonstrativnem – (ne)odnosu do Sivčevega dela je zakoreninjeno podcenjevanje. Seveda gre tudi za poskus njegovega razvrednotenja. To je namreč pr(a)vo ime za tlačenje iz leta v leto rastočega pisateljevega opusa, ki tako z nenehnim tematskim »zavzemanjem prostora« kot z recepcijskim uspehom izpričuje zimzeleno vitalnost, v že davno izdelane kalupe, kakršni so značilni za trivial(izira)no literaturo. Vse naj bi bilo znano vnaprej: ustvarjalec naj bi le zapolnjeval določena pripovednofunkcijska mesta, ki jih terja ta ali ona žanrska struktura.
A Sivec ni ustvarjalec takšne (pod)vrste. Njegovo vztrajno poudarjanje pomembnosti priprav na pisanje konkretnega dela – posebno skrb namenja zbiranju gradiva in načrtu –, opozarja na zavračanje togih šablon. Ustvarjalec se trudi dokopati do kompozicije in izrazne podobe, ki se kar najbolj prilegata edinstven(o uzrt)i snovi. Prvotna zamisel celote in njenih medsebojno korespondirajočih elementov ni Prokrustova postelja, saj doživlja različne spremembe, ki so nasledek logike nastajajočega dela. Avtor izhaja iz dinamike neponovljivega ustvarjalnega procesa: izkušnje in gradivo, na podlagi katerih izoblikuje posamezne dele nove pripovedi, so mu v pomoč, vendar pa ničesar ne determinirajo. V ustvarjalnem arzenalu Ivana Sivca, ki samega sebe šteje za tradicionalnega pisatelja, zato naletimo na pesniške oziroma literarne svoboščine ter na druga sredstva klasične poetike in na prijeme sodobne stilistike. Za pisatelja umetnost preteklosti ni zaman. In ni breme. Prav nasprotno: je zakladnica, ki toliko in toliko let pozneje snujočemu avtorju nudi obilo ekspresivistično intenzivnih in komunikacijsko polnih zgledov, ne da bi kar koli narekovala.
Tradicionalni pisatelj mora biti enako dobro kot njegov kombinatoriki postmoderne dobe zavezani kolega seznanjen z dosežki nekdanjosti, saj so mu ti zanesljiva mera vrednosti. Če ne najde strukturno prepričljivejših rešitev od že znanih, ne bo vztrajal pri samosvojosti, temveč se bo oprl na spoznanja davnih dedov. Inovacija je stvar osebnosti in snovi, ne čistega hotenja. V literaturi – in nasploh v umetnosti – niso pomembni samo začetniki, temveč tudi nadaljevalci. Nekateri od njih dosežke inovatorjev klasicizirajo, kar pomeni, da jih preobrazijo v del zlatega standarda, drugi jih popreprostijo in stereopizirajo, tretji pa jih polagoma razvijajo naprej – v skladu z izraznimi potrebami svojih del. Ivan Sivec sodi med slednje.
Pripoved o Ipavcih je tudi s tega stališča reprezentativna stvaritev svojega avtorja. Pisatelj pri njej ni iskal že uhojenih poti in svojega teksta ni utemeljil na kontinuirano razvijajoči se narativni strukturi, ki bi ga vodila v razsežno, skozi več generacij in družinskih debel razvijajočo se sago. Raje se je osredotočil na trenutke odločilnih zasukov v življenju in ustvarjalnosti posameznih pripadnikov znamenite glasbeniško-zdravniške dinastije, vnemar pa je pustil prehodna oziroma povezovalna mesta, katerih funkcija je privesti pripoved od enega vrhunca do drugega. Takšni deli romanov in epskih pesnitev (pa tudi dram) so lahko pomembni predvsem za tekstno celoto, medtem ko so na ravni epizod hitro spregledljivi … Kajpak: če so dobro izpeljani. V nasprotnem primeru pa vsakdo zazna njihovo ponesrečenost – bodisi zaradi razvlečenosti bodisi zaradi oslabitve osrednjega toka pripovedi. Zgodbe namreč prehodna mesta ne poganjajo dalje, temveč samo pripravljajo konstelacijo in situacijo za naslednji odločilni pripovedni (ali prikazovalni) vozel, ki privede do soglasij oziroma razhajanj ter do preobrazb duha in zasukov v intenci ravnanj.
Po drugi strani se v povezovalne dele iztekajo prejšnji vrhunci, ki postajajo ob novih izzivih vse manj pomemben in čedalje bolj oddaljen dogajalni val. Sivec z izpustom prehodnih mest v tekst o Ipavcih vnaša pridih reportaže. Medtem ko so nekateri vplivni ustvarjalci v prvi polovici 20. stoletja romane zgoščali v nekakšne pripovedne filme – tudi pri nas so se brali Klabundovi Borgijci (1934), Pjotr (1938) in Rasputin (1938) –, je v pričujoči knjigi komprimiranje in koncentriranje zgodbe izpeljano s fokusiranjem na informacijsko intenzivne momente. Za reportaže značilni aktualizem pa seveda ni rezultat premislekov o potencialni odmevnosti zaradi tematske živopisnosti ali odkritja ter dokumentiranja pomembnosti prej prezrtih pojavov, ljudi in stvari, temveč je izpeljan iz snovi, torej iz same besedilne ravni.
Potemtakem je mogoče reči, da Sivec v knjigi o Ipavcih druži zelo oddaljena pola: snov, ki bi se prilegala tradicionalni družinski sagi – denimo ciklusu Galswothyjevih kronik o Forsythih ali du Gardovemu romanu-reki o Thibaultovih –, je predstavljena s prijemi, ki so domači današnji medijski sceni. Tako tudi bralcu, ki je vajen oblik sodobne množične kulture, pripoved ne more biti tuja. Preseganje standardiziranih žanrskih meja pa je splošna značilnost Sivčeve ustvarjalnosti. Nekatera njegova dela so jo izkazala zelo nazorno – z uspešno preobrazbo v scenarij in potem v film.
Ivan Sivec ima z legijami svojih bralcev nepreklicno recepcijsko pogodbo; o njej pričujejo razprodane in v bibliotekah nenehno izposojevane knjige, pa tudi petju namenjena besedila, ki se jih poslušalci nikoli ne naveličajo. Kritiki je manj ljub – predvsem zato, ker je ta že pred časom zgrešila svoje poslanstvo: namesto da bi omogočala ali vsaj olajševala orientacijo v razgibanem tekstnem valovanju, se je v pretežni meri zaposlila s kolobarjenjem med plimami reklamerskega ropotanja in osekami eliminacionističnega molka. Tako je hudo opešala v službi literaturi, ki kljub ustvarjanju umetnih rajev ni virtualen fenomen, temveč življenjsko dejstvo, saj ljudem podarja tako močne in zavezujoče emocionalne in cerebralne izkušnje, kot jih vanje vtiskujejo le najosebnejša doživetja in spoznanja. Po labirintih progresivne devalvacije tavajoči kritiki sledi tudi zablodeli del literarne vede, ki je književnost na Slovenskem ponižal v poligon politike, teorije in najrazličnejših preštevanj. A kot kaže življenjska empirija, je prav takšno redčenje stvarnosti marginaliziralo njegove protagoniste. Pisatelj Sivec je slišan, ker ima kaj povedati, tisti, ki ga zamolčujejo, pa so že zdaj pozabljeni. Praznina pač ne odmeva.
Ddr. Igor Grdina

Dragi Ivo!

Ti si v najboljšem in najtočnejšem pomenu besede odličen tradicionalen pisatelj!
Ti veš, da je knjiga zgodba, veš, da mora biti prepričljivo .povedana.
Veš tudi, da imaš zvesto bralstvo.
In še bolj zveste tiste, ki tega ne razumejo.
A slednji niso prav nič pomembni.
To, kar pišeš, ostane in ima svojo vrednost.
Zelo široko in globoko.
Naj bodo tudi vse Tvoje knjige – od Ipavcev naprej – take .In bodi zdrav, kjer koli boš in kar koli boš počel. In veselo naprej, k novim temam, ki tudi želijo biti odrešene v spomin, s Tvojo kleno besedo.

(1184. predstavitev – Šentjur- knjiga o Ipavcih z naslovom SLOVENEC SEM!)
Ipavčev kulturni center

Spoštovani g. Ivan!

Spet si napisal čudovito knjigo – o zgodbi iz Lenarta v Slovenskih goricah. Hvala zanjo!
Rad imam Tvoje knjige!
Verjetno boš pisal še naprej!
Za nas, ljudi, ki imamo radi slovensko besedo!

Spoštovani g. Sivec!

Ponosni smo, da ste prišli med nas. Na Dobeno ste vrnili kulturo. Doslej ej bila malce odrinjena na rob. A Vi ste ji danes na široko odprli vrata. Želimo si, da se nikoli ne zaprejo.
Za vedno bomo ostali vaši občudovalci. Morda Vas bomo skušali posnemati – vsaj nekateri. Dosegli Vas nikoli ne bomo.
Danes bomo šli vsi veliko bogatejši domov. Za vedno bodo ostali spomini na lep večer z Vami. Spomini pa vedno pišejo zgodovino.
Prosimo vas, da to bogastvo, ki ga še skrivate v sebi, spet delite z nami.
(1183. predstavitev na Dobenu nad Mengšem)

Gospod Ivan, ustvarili ste prijeten in vsebinsko bogat kulturni večer v Dutovljah. HVALA. Z največjim užitkom sem vas poslušal. Še veliko ustvarjalne energije. 

LP!

Gospod Sivec,
veseli smo, da ste nam na popotovanju na Portugalskem precej natančno predstavili vaše knjige,
Vaši potniki in bralci
(1181. predstavitev)

Gospod Sivec,
redno berem v Domovini vaše prispevke in so zelo dobro napisani.
O, kaj vse ste doživeli!
Se veselim naslednje številke Domovine!

Dobro jutro!
Točno opolnoči je bilo, ko sem prebrala vašo čudovito knjigo
ZBOGOM, LJUBEZEN MOJA.
Lepše in bolj tragične še nisem prebrala.
Zelo lepo nam ohranjate našo zgodovino.
Lepo je v knjigo napisal tudi župan Janez.
Tamle v Lenartu so pametni ljudje, vi pa ste jih povzdignili do neba.
HVALA!

Zbogom, ljubezen moja je taka knjiga za prebrat.

V Domžalah berem vaše reportaže.
ODLIČNO!
Le tako naprej!

Všeč mi je tvoja knjiga Zadnji mega žur

V prvih desetih mesecih letih 2024 je bilo v splošnih knjižnicah izposojenih

35.072 Sivčevih knjig.

Največkrat izposojene so bile:

1) Moja lepa Ukrajinka ………. 1226 krat
2) Vse generalove skrivnosti .. 1000
3) Sonce v megli ……………….. 782
4) Zemlja se z nami premika …. 648
5) Izgubljeno srce ……………….. 647
6) Prav lepa je trnovska fara … 612
7) Resnica o Prešernu ………….. 601
8) Naplavina davnega spomina … 573
9) Ne pozabi najine ljubezni ……. 521
10) Prihajam vsak dan na breg … 520
ITN.

Spoštovani gospod pisatelj!
Vašo knjigo, ki ste jo predstavili v Lenartu, sem tako rekoč požrl v dveh dneh.
Odlična zgodba, izjemno lepo napisana, rasteta iz knjige v knjigo.
Čestitka!

Lenart – 25. 10. 2024 – 1180. predstavitev

Cenjeni pisatelj Ivan Sivec!

V okviru našega občinskega praznika smo predstavili knjigo Zbogom, ljubezen moja, ki govori o nesrečni ljubezenski zgodbi med Agato in Friderikom Herbersteinom iz 16. 07. 17. stoletja.
Pisatelj Ivan Sivec je na njemu svojski način opisal in predstavil roman, postavljen v okvir zgodovine in naše Občine Lenart.- In s tem dokazal, da je ljubezen večna.
Vesel sem tega čudovitega dela, ki nam bo v ponos.
Ivan, hvala Tebi in Tvoji soprogi Sonji!
S spoštovanjem!
Janez Kramberger, župan Občine Lenart

Spoštovani pisatelj!
Prav te dni sem premišljevala, ali bo Sivec spet kaj izdal knjigo, pa vidim, da že prihaja v knjižnice zgodba o čarovnici iz Lenarta.
To bo pa zanimivo branje.
Čestitam vnaprej!
Vesela sem, da imamo tako dobrega avtorja, ki skrbi za nas, bralce.
Mnogo uspehov tudi vnaprej!

Dragi Ivan Sivec, pisatelj slovenski!

Rada berem vaše knjige, ker so razumljive in berljive. Novodobnih traparij ne maram. Vi pa znate pozitivno prikazati našo zgodovino in mnogo pomembnih ljudi.
Hvala Vam za to! Bog Vas živi!

Na FB sem prebrala, da z ženo praznujeta 53.obletnico poroke.
Bravo, čestitam!

Hvala za najlepše besedilo od vseh…. Kjer lastovke gnezdijo

Moja lepa Ukrajinka je zelo pretresljiva knjiga.
Primerna za resne bralce.

Dragi Ivo!
Vse generalove skrivnosti in celi tvoj opus je en velik Božji dar!

V devetih mesecih leta 2024 je bilo v splošnih knjižnicah izposojenih 31.818 Sivčevih knjig.
Največkrat izposojene so bile:
1) Moja lepa Ukrajinka ………………… 1094
2) Vse generalove skrivnosti …………. 918
3) Sonce v megli …………………………. 730
4) Zemlja se z nami pogreza ………… 596
5) Prav lepa je trnovska fara …………. 545
6) Naplavina davnega spomina …….. 595
7) Ne pozabi najine ljubezni ………….. 485
8) Izgubljeno srce ………………………. 484
9) Prihajam vsak dan na breg ………. 464
10) Ko se dotakneš neba ……………… 455
ittn-

Se strinjam s tistim, kar ste napisali na FƁ.

Knjiga Zemlja se z nami pogreza me je globoko pretresla.

Logatec, 19. 9. 2024 – 1179. predstavitev

G. Ivanu iskrena hvala za obisk Dolnjelogaške župnije na novi sezoni Nikolajevih večerov in za razpet lok pomembnih Slovenk in Slovencev iz naše zgodovine.
V imenu odbora Nikolajevih večerov!

Pisali ste najlepša besedila. To smo slišali tudi včeraj v oddaji Glasbeni pozdrav.
Toda ali ni skladba Prav vsi smo ljudje Vaše besedilo in ga sploh ni napisala Renata Smolnikar, kot je pisalo na TV.
Ste zahtevali opravičilo od Hoferja in od Smolnikarjev?

Spoštovani!

Na FB sem prebrala, da so strokovnjaki še posebej pohvalili vašo knjigo Naplavina davnega spomina.
Res je ZELO v redu. Tudi za smeh.

Dragi oči,
pravkar sem prebrala Tvoj roman Vse generalove skrivnosti in sem očarana.
Fantastična zgodba, čudovito prepletena z domišljijo in lepo sloneča na resničnih zgodovinskih dejstvih.
Opravil si, skupaj z obema doktorjema znanosti, pravo raziskovalno delo, na trenutke že prav ‘detektivsko’ in to za vse nas in predvsem za zanamce.
Iskrene čestitke iz dna srca!

Včeraj je imela naša planinska družba Kumarce lep pohod, na koncu pa sem predstavil še našo skupno knjigo KUMARCE – 35 let. To je bila moja 1178. predstavitev. V knjigi so – zapisano s planinskimi imeni – Gamsove izvirne pesmi, moje prepesnitve narodnih, Poglavarjevi soneti in posvetila, Fonzijeve spominske table, Lepenine in Razorjeve umetnine in Velesine slike. Opisano je tudi, kako poteka pohod in objavljenih je vseh, več kot 300 pohodov.

Dodajam nekaj izvlečkov vtisov planincev, zapisanih v mojo spominsko knjigo:

Dolga je pot prijateljstva, ki je pustila neizbrisno sled.
Poglavar Encijan

Knjiga prikazuje naša druženja, ki nam vsem bogatijo življenja.
Bodeča neža

Hvala Ti, Peresnik, za vse, kar si naredil za nas in za vse Slovence.
Robidnica

Dotiki gora so najlepši, kar nam lahko daje narava.
Fonzi

Z vami sva veliko lepega doživela
in pozabila na premnoge tegobe.
Vejca in Kaveljc

Vsak pohod je bil doživetje in vsako druženje nepozabno.
Sošolka in Ribič

Hvala za vse lepe trenutke in čudovito knjigo.
Zokna in Štumfek

V življenju ni vedno lepo, pri Kumarcah pa zmeraj fletno.
Vandara in Avčin

Hvala Ti, Ivo, za ves trud in potrpljenje!
Lepena in Razor

Hvala za prijetne pohode, družbo in veselje.
Vztrajna

Vsak izlet in druženje je bilo prijetno doživetje.
Plahtica

Bilo je zelo lepo!
Kuhla

Srčna hvala, da sem lahko v družbi vseh vas. Želim vam srečo za vse žive dni!
Velesa

Ivo, s knjigo si se res zelo potrudil!
Murka

Živeli vsi planinci!
Gams

Hvala za vse veselje in druženje nasploh!
Tulpika

Ustvarili ste čudovito pesmarico, ki je čudovita, enkratna, super knjiga!
Škrbinca in Košnik

Danes je poseben dan, zapisano smo v zgodovino!
Čebelca in Avrikelj

Vašo knjiga Vse generalove skrivnosti odkriva našo zamolčano zgodovino. Bravo, gospod prof. dr. ŠIMAC, bravo, vi. gospod Sivec, res pravi slovenski pisatelj. Vsi drugi so lutke režima

Ukrajinka je res lepa in srhljiva povest.
Ob njej sem jokala kot dež.

Gospod Sivec,
ob svečavi polne lune sem pravkar končala branje Vašega imenitnega romana Obračun ob polni luni. Tudi jaz sem staroverka in lepšega prikaza nekdanjega verovanja še nisem našla. Pa tudi tako lepe ljubezenske zgodne. Menda pa je to tudi prvi tovrstni roman v Evropi.
Čestitam ob zadnjem soju polne lune!

Ukrajinka bi bila res lahko lep film

Spoštovani g. Sivec!
Najprej se naj Vam opravičim in veste zakaj – kar precej berem, spremljam, kaj se na tem področju dogaja, tudi o Vašem delu sem kar dobro seznanjen – a vendar, šele sedaj, pri 82-ih letih sem prebral prvo Vašo knjigo in sicer o Jerneju Basaju. Za čestitat in to tudi rad naredim – res dobra knjiga!

Zelo rada berem vaše knjige, ker so razumljive in obravnavajo slovensko tematiko.
Upam, da boste napisali še več knjig.
Hvala zanje!

Spoštovani gospod pisatelj mag. Sivec!
Prebral sem Vašo knjigo
VSE GENERALOVE SKRIVNOSTI.
To je veliko delo!
Hvaležen sem Vam za to darilo slovenskemu in evropskemu
zgodovinopisju in leposlovju.

Prebral sem Vse generalove skrivnosti.
Si moral pa veliko preštudirat zgodovine.

Vidim, da ima Zavod Iskreni popust glede vaših knjig. Ravno prav, danes sem dobil pokojnino.
Bom eno kupil.

Grozno, tole z nadomestnimi materinstvom. Dobro, da je pri nas prepovedano.
Drugače pa je vaša knjiga Moja lepa Ukrajinka čudovita in lep protivojni roman. Priporočila mi ga je prijateljica, v časopisih in na RTV ni bilo nič o njem
Niti v Jani ne, čeprav so to glavni ženski problemi.
Novinarji poleti spijo ali pa berejo samo limonade. A Ukrajinka je tisto, kar se na žalost dogaja danes.

Prekletstvo zlata je svetovna knjiga
Prebral sem jo na dušek
Lahko bi izšla kjerkoli, tudi v Ameriki.

Vidim, da ste v branosti prehiteli celo Svetlano Makarovič.
Čestitam!

Berite Sivca, ker izveste nekaj novega, koristnega, pametnega.

Spoštovani gospod pisatelj!

Prebrala sem veliko Vaših cenjenih knjig. Tako rekoč vse so lepe in veliko povedo. Takih pisateljev, ki povedo nekaj več, ni v Sloveniji več, razen Vas. Upam, da boste še dolgo zdravi in živahni in da Vam bo še dolgo teklo Vaše cenjeno pero.
Pišete za vse Slovence, stare in mlade in zelo ste zaveden človek. Takih tako rekoč ni več med pisatelji. Vmes je veliko prodanih duš, Vi pa niste, zato Vas še toliko bolj cenim.
Želim Vam veliko zdravja in še mnogo mnogo lepih knjig!

Moje mnenje je , da je Ukrajinka res pravi protivojni roman. To bi morali prebrati vsi na svetu

Zelo dobre so vaše zgodovinske knjige. Napišite še kakšno, drugi jih ne znajo pisati.

Gospod Sivec,
včeraj sem bil v naši, piranski knjižnici in sploh nimajo vaših knjig Vse generalove skrivnosti, Moja lepa Ukrajinka in Naplavina davnega spomina.
Slabo skrbijo za nas – bralce.
UKREPAJTE!!!

V prvi polovici leta 2024 je bilo v slovenskih splošnih knjižnicah izposojenih

21.445 Sivčevih knjig.

Največkrat izposojene so bile:

1) Vse generalove skrivnosti ………………… 611 krat
2) Moja lepa Ukrajinka ………………………… 588
3) Sonce v megli ………………………………… 551
4) Zemlja se z nami pogreza ………………… 458
5) Prav lepa je trnovska fara …………………. 366
6) Samotna divja roža ………………………….. 351
7) Izgubljeno srce ………………………………. 344
8) Resnica o Prešernu ………………………… 324
9) Ko se dotakneš neba ………………………. 295
10) Naplavina davnega spomina ……………. 265
Itn.

O, kako lepa in žalostna je knjiga o Ukrajinki Olenki!
Ko se spomnim nanjo, mi vedno stopijo solze v oči.

Spoštovani gospod Sivec, slovenski pisatelj!

Danes sem se še posebej spomnil na Vas in se Bogu zahvalil za Vaš dar in za vsa Vaša knjižna darila. Približno toliko knjig, kot ste jih napisali Vi, jih je tudi Peter Handke, Nobelov nagrajenec, koroški Slovenec, katerega mama se je prav tako pisala Sivec.
Naj Vam Bog podari še veliko let in nadaljnjih uspehov!

Spoštovani gospod Ivan!

Namenila sem se, da Vam napišem nekaj vrstic. Sem redna obiskovalka brežiške knjižnice in sem verjetno prebrala vsaj že polovico Vaših knjig. Računam, da bom do konca leta vse. če jih seveda ne boste vmes preveč novih napisali, kajti komajda Vam sledim,
Rada bi pohvalila Vaše zgodovinske oziroma biografske romane, ki dvigujejo našo samozavest.
Vse te knjige bi morale biti v učnih programih šol, nekaj v višjih razredih OŠ nekaj pa v gimnaziji.
Slovenci vse premalo vemo o naši zgodovini. Vzorčni primer take knjige so Vse generalove skrivnosti, naplavina davnega spomina in Sonce v megli. Napisane so nazorno, bralno, pametno, veliko povedo.
Hvala Vam za lepe trenutke ob mojih tihih večerih!

Prebral sem vašo knjigo NAPLAVINA DAVNEGA SPOMINA.
To bi moral narediti vsak Slovenec. Gre za našo zgodovino!!!
Še posebej sta ne ganilii zadnji dve poglavji.

Znan rek pravi: Malo pa tisto dobro.
Lahko tudi dvakrat dobro.
To izpričuje tudi knjiga
LAHKOKRILA,
TRDINOVA GORSKA VILA
Z besedilom pisatelja Ivana Sivca.
In z ilustracijami Jureta Engelsbergerja.
Pred nami je kratka in jedrnata življenjska zgodba skoraj vsakemu bolj načitanemu Slovencu znanega pisatelja Janeza Trdine. Ampak tudi tisti, ki vemo za njegove znamenite Bajke in povesti o Gorjancih in še kaj, doslej nismo vedeli za LAHKOKRILO, gorsko vilo, da je bila res Trdinov prav poseben življenjski angel varuh.
Po zapisanem sodeč Drmavovem Janezku in kasneje Janezu bi se brez nje marsikaj drugače obrnilo. Morda prav zaradi njenega vseživljenjskega spremstva in ker je v mladosti rad jedel bizgec, sploh ni bil bizgec, ampak je, čeprav je že zdavnaj umrl, še vedno vreden spomina v rojstnem Mengšu, najlepši kranjski vasi. Še več: tamkajšnjemu trajnožarečemu pisatelju Ivanu Sivcu yse je pridružil še znani odlični ilustrator Jure Engelsberger in pred nami poteka barvito strnjena življenjska zgodba Janeza Trdine.
Gorska vila Lahkokrila je tudi oba avtorja spretno vodila in nam odkrila še kakšno prigodo, ki ni zapisana v nobeni učeni knjigi z biografijami slovenskih pesnikov in pisateljev.
Pred nami je res za različne starosti primerno poučno branje in ogledovanje.
Danica Zupan Šentrupert, junija 2024

Moje mnenje je, da je tvoja knjiga NAPLAVINA DAVNEGA SPOMINA najboljša tvoja doslej. A vsi tega še ne vejo ker jo ne berejo

Ravno včeraj sem prebrala Naplavine.
Super ste si tole zamislili od Karantanije do samostojne Slovenije.
Levici predlagam da preberejo člani vsaj deseto poglavje.

Gospod Sivec,
danes sem prebral Vaš komentar v Domovini.
Močno se strinjam, da je res tako.
Bogati ne boste, imeli pa boste prave prijatelje!

Dragi gospod Sivec!

V zadnjem času sem prebrala dve Vaši knjigi; Naplavina davnega spomina in Moja lepa Ukrajinka,
Obe knjigi priporočam v branje.
Prva je zelo poučna za mlade ljudi, še posebej za tiste naše politike, ki gledajo na osamosvojitev Slovenije tako čudno.
Moja lepa Ukrajinka pa je lep, a za ljudi zelo žalosten roman. Prav začudena sem, kje so drugi pisatelj. Samo Vi ste si upali napisati tak protivojni roman. Vi ste vest slovenskega naroda.
HVALA!!!

V prvih petih mesecih je bilo v splošnih knjižnicah izposojenih 17.694 Sivčevih knjig.

Največkrat izposojene so bile:

1) Sonce v megli …………………. 481 krat
2) Vse generalove skrivnosti … 470
3) Moja lepa Ukrajinka …………. 388
4) Zemlja se z nami premika …. 377
Itn.

Redno berem vaše knjige. Niso slabe, ker. nekaj povedo. V četrtek sem poslušal literarni večer z vami. Res je tako kot ste povedali. Upam, da vas je kdo slišal.
Želim Vam veliko uspeha!

Gospod pisatelj,
berem Naplavino davnega časa. Od zadaj navzgor, saj je vseeno, kako se bere, ko pa je deset poglavij in jih pove vsak po svoje. O OSAMOSVOJITVI odlično, To bi morali prebrati naši otroci in vnuki!!!

Cenjeni gospod magister!

Za Vaš osebni praznik Vam iskreno čestitam in Vam želim zdravja ter srečne sončne dni na Vaši čudoviti ustvarjalni življenjski poti.
Naj bo še naprej posejana z majskim cvetjem!
Vse najboljše iz srca!

“Leta pridejo in grejo,
nič ne obstoji v življenju,
zato svoj čas izpolni
v zdravju, sreči in veselju!”
Dragi Ivo, vse najboljše za 75 let, Ti iz srca želi cela družina!

SPOŠTOVANI!

OB VAŠEM OSEBNEM PRAZNIKU VAM ŽELIM VELIKO ZDRAVJA IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA.
župan Občine Mengeš

Dragi najin Ivo!

Bežijo leta in čas beži
in včasih dež čudovito pada
in ko za njim sonce
spet posije,
potrka sreča
na priprta vrata
Vse dobro in veliko ZDRAVJA!

Ivo!
Kot cvet se ti odpirajo nove zgodbe,
kot ptice naj te vedoželjnost vodi v nove kraje,
kot srce čuti in ljubi vse, kar ti je drago.
Prijetne praznični dan ti želiva!

Spoštovani g. Sivec!
Kot najbolj plodovitega slovenskega pisatelja Vas beremo že več kot pol stoletja.
Zaslužni ste zato, da se naš jezik in slovenska kultura ohranjata in razvijata. Brez ustvarjalcev, kot ste Vi, tega ne bi bilo. Zato hvala, hvala, hvala! Bog Vas živi!

Milan Zver
Andreja Valič Zver

Galerija Družina – 1175. predstavitev del – 23. 5. ob 75. rojstnem dnevu

Spoštovani mag. Sivec, dragi Ivan!
Zelo sem vesel Vašega sodelovanja, saj v Vas občudujem značaj n korenine, iz katerih živite in delate.! So svete! Zgled, navdih, in navdušujoče za vsakogar, ki stopi v stik z Vami.
Bog Vas blagoslovi in Vam nakloni še mnogo let življenja in dela v rast in razcvet naše domovine!
direktor Družine

IVANU SIVCU za 75. rojstni dan

Dragi slavljenec Ivo, cenjeni naš pisatelj,
pa – tudi moj dragoceni dolgoletni prijatelj!
Vse najboljše in najlepše – za tvoj 75. rojstni dan,
da bi prav veselo ga proslavljal, s prijatelji obdan!

Kopica plodnih tvojih let, vitalnosti tvoje ni še načela!
Vir neusahljivi, rojeva vsako leto – nova literarna dela!
Koliko idej, zbiranja podatkov in tvojega pisnega garanja –
da, ustvariš novo verodostojno knjigo, o kakršni bralec sanja!

Čudimo se vsi, ki občudujoč spremljamo tvoje podvige:
vsako leto, ena za drugo, izhajajo ti nove, krasne knjige!
Ko spremljamo po medijih, vse to tvoje javno delovanje,
na tihem se sprašujemo, kdaj le, si utrgaš urico za spanje?!

Mi, tvoji bralci in občudovalci, pa za delo sleherno smo ti hvaležni!
Res, raznoliko branje – nudi nam knjižni opus tvoj – nadvse obsežni!
Naj omenim le nekaj naslovov – tvojih najnovejših leposlovnih del,
o katerih, širom Slovenije, že mnoge čudovite predstavitve si imel!

Pika pri Kekcu, mi še posebej bila je po duši in v čisto veselje,
kajti, Vandotov Kekec – usmerjal mi mladostne je sanje in želje…
Slovenc, tvoja zemlja je zdrava, o Valentinu Vodniku – poučen roman,
primeren celo za šolsko mladino, kot branje obvezno – bil lahko bi dodan!

Nepozabno življenje, o pevcu Rafku Irgoliču – prijetno branje biografije –
ob kateri, na youtubu, spet njegov prečudoviti glas, kipi nam iz nostalgije!
Vse generalove skrivnosti, o generalu Basaju, prvem – slovenskega porekla,
kjer, v zanimivo zgodovinsko 18. stoletje – nas zgodba poučna je povlekla…

In že prebrana je – Moja lepa Ukrajinka, ko ob njej točila solze – je Marinka!
Naplavina davnega spomina – večplastni roman, iz zgodovinskih zgodb stkan,
kjer nam pisatelj Sivec, o izvoru rodbine svoje, mnogih pisnih dejstev nadrobi!
Zahvaljen in pa čestitke, dragi Ivo! Vaš Sivčev rod, pa, naj srečno še naprej živi!

Spoštovani gospod Ivan!

Pišete zelo dobre knjige.
Želim Vam in vsem Vašim dragim, da vam Bog nakloni zdravje, srečo in ljubezen.
Bog, družina, domovina so osnova in vodilo za vse nas, ki dobro mislimo.
SREČNO!

NAPLAVINA DAVNEGA SPOMINA
Od Karantanije do samostojne Slovenije
Tak je naslov posebne osebne knjige, ki jo je napisal pisatelj
Ivan Sivec.
Z njeno vsebino zasije v širini skozi bogato preteklost TRDOŽIVOST avtorja in spretnost sukanja besed v vseh odtenkih njihove povezljivosti. Pred nami se odvija sprehod skozi čas, ki mu ni para. Skozi avtentičnost zgodovinskih virov, požlahtnenih z domišljijo, ki je po Sivčevo resnična in ji radovedno slediš, ker ‘imamo vsi Sivci, glavne kot stranske veje, dober spomin in si zapomnimo vse, prav vse’, je zapisano v besedilu knjige in zveni verjetno.
Zelo dolga in široka reka, ki nosi spomine.
Ne poplavlja; naplavine se ustavijo ob bregovih in postojijo toliko časa, da bralec ob čudenju pogleda na njihovo vsebino, povezuje zgodbe iz davnine, čas zgodovine, dogodke in ljudi. In se čudi natančnosti vživljanja pisatelja v daljne bližine in bližnje daljave časa in dogajanja, ko tke spomine zase in za širino naše domovine.
Družina Sivec na poti iz davnine v današnji čas.
Še in še razburljivo dramatično, včasih kar pustolovsko dogajanje. Srečevanja s pomembno velikimi in zelo zanimivimi osebami, ki so na različne načine oblikovale tok zgodovine. Včasih bi rekla: saj ni res ali pa (mogoče) je. Napisano je tako, da se res bere, kot da je vse potekalo po resničnih dogodkih. Pisatelj je z zavzeto natančnostjo vrtal po virih in literaturi in dodal še svoje prav posebne začimbe domišljije, ki dajejo po Sivčevo znan okus naplavinam davnega spomina. Skratka: ‘trajno arhetipsko – globinska literatura’, kot je zapisal pisec spremne besede dr. med. Jože Magdič.
To voščilo za 75. rojstni dan je posebno drevo z močno razraslimi vejami Sivčeve družine v naročju časa. Prihajajo novi spomini …
Vse najboljše tudi v prihodnosti in mnogo srečanj s srečo ter še obilo druženj z besedami!
Še naprej naj se uresničujejo sanje …
Šentrupert na Dolenjskem Danica Zupan 

Knjižnica Medvode – 1174. predstavitev – Moja lepa Ukrajinka

Gospod pisatelj,

hvala vam, za čudovito predstavitev knjige Moja lepa Ukrajinka.
Večer je bil še posebej lep, ker so ga popestrili pevci begunskega ukrajinskega zbora Drevo svobode.
Vesela sem Vašega obiska.

Zelo lepa in poučna je knjiga o Valentinu Vodniku.

Gospod Sivec,

vi ste prav zares ‘tapravi’ viharnik vrh gora. Čuvate našo dediščino na prav poseben način. Tako ne bomo izumrli, z našo besedo in vsem, kar prispevate k temu! Rečem vam lahko samo HVALA!

Vesela sem, da imam v rokah vašo knjigo o Naši koroški materi sv. Emi.
Lepa knjiga, čudovite barvne fotografije.
Naši otroci premalo cenijo slovenske knjige.
Vi bi morali biti profesor na šoli, pa bi bilo drugače.-

Spoštovani!

Knjižna polica z Vašimi knjigami se kar veča in veča. vse nabavim, kar mi ej dosegljivo in nikoli nisem razočarana.
Želim, da napišete še veliko lepega za vse nas, Slovence.
Naj leta ne bodo ovira!!!

Vaša kronika Sivčevega rodu je IMENITNA!

Ivan Sivec – MOJA LEPA UKRAJINKA

  Hvala, cenjeni pisatelj Sivec, hvala – za še eno vašo novo knjigo! Prebrala sem jo na mah, prav kot večina bralcev, ki jim je že prišla v roke.
  Pohvale kar dežujejo! Zlasti pohvalni spis gospe Danice Zupan – nam pove vse tisto, o čemer bi želela tudi sama povedati! Zato naj kar strnem svoje razmišljanje o pričujoči knjigi: ta pretresljiva ljubezenska zgodba, nam daje vedeti – kako plehek in plitev postaja današnji človek, današnja širša družba! Konkretno v zgodbi, se glavni junak zateka k lažem in samoprevari, nekako ne zna in ne želi razčistiti neljubega odnosa v zakonski zvezi, vsaj dokler bi bilo lahko ogroženo njegovo napredovanje v službi… Ko pa se “srečno zaljubi”, spet tega ne zna in ne zmore iskreno izpeljati.
  Spričo vojne vihre, ki si marsikje po svetu razplamteva v katastrofalne razsežnosti, kajpak tudi v Ukrajini, kjer se ta zgodba mestoma odvija, kaže na dejstvo, da vodilne svetovne sile ne ukrepajo, ne posegajo vmes s pametnimi rešitvami, temveč dovoljujejo, da se te morije nadaljujejo in pokončujejo človeštvo. Človek, ko da ni več človeško bitje, ljudje postajajo le še – število žrtev!
  Pisatelj med drugim izpostavlja v zgodbi še eno gnusno človeško iznajdbo – nadomestne matere! V tovrstno “uslužnost” – v bistvu za majhno plačilo, so potisnjene premnoge ženske in dekleta iz revnih slojev družbe – zgolj iz potrebe po preživetju! Kakšna nečloveška zloraba nad množico teh žensk, ki se takole žrtvujejo. Ta novodobna “proizvodnja otrok”, je skrajno sprevrženo početje! Nikomur ni mar, kaj v svojih dušah preživljajo nosečnice in matere, ki jih gotovo večina vzljubi te otroke, a morajo novorojence oddati, kot terja dogovor v tem “poslu”. Meni, je ob premišljevanju o tem dejstvu, prav bridko pri duši!
  Ob globljem razmišljanju o vsem, kar nam zgodba v razmislek ponuja, pa je vzpodbudno vsaj to, da nikakor ne smemo zatajiti svojih slovanskih korenin in slovanskega bratstva med narodi. Po tej plati, nam je Ukrajina vendarle blizu, še najbolj v besednih zvezah, pa tudi po pesniški plati smo si sorodni…
  No, lahko bi razpredala še o marsičem: o plitkosti žalovanja za umrlimi, o dokaj hitri sprijaznitvi v nove zasuke, dramatične okoliščine, o navidezni nosečnosti, o “novodobnih materinstvih”, zlasti pa o osiromašeni osebni morali, o povzpetništvu in uveljavljanju, pomembnosti donosnega “biznisa”.
Skratka – v tej knjigi je razpredenih še dosti smeri za globlje razmišljanje…

V prvih štirih mesecih leta 2024 je bilo v splošnih slovenskih knjižnicah izposojenih 14.039 Sivčevih knjig.
Največkrat izposojene so bile:
1) Sonce v megli…………………411 krat
2) Resnica o Prešernu………… 367
3) Vse generalove skrivnosti.. 343
4) Zemlja se z nami pogreza…. 321
5) Prav lepa je trnovska fara….253
Itn.

Spoštovani pisatelj!

Sinoči sem bil na literarnem večeru v Trzinu ob vaši prihajajoči 75-letnici rojstva. Moram vam čestitati. Koliko mladostne energije še imate in s kakšnim žarom pripovedujete o naši ljubi Sloveniji in njeni zgodovini. Vi bi morali predavati na naši univerzi, pa bi bili mladi lepše seznanjeni s pravo zgodovino, od Karantanije do samostojne Slovenije.
Z velikim užitkom bom prebral vašo knjigo NAPLAVINA DAVNEGA SPOMINA, KI GOVORI O NAŠI ZGODOVINI VSE OD ZAČETKOV NAPREJ. O TISOČLETNI ZGODOVINI. O – KOT STE VI REKLI – TISOČLETNIH SANJAH SLOVENIJE, KI SO SE URESNIČILE Z OSAMOSVOJITVIJO.
Še enkrat hvala vam in vaši voditeljici, ki je prav tako z velikim žarom vodila večer.
Lepo pa je tudi bilo, da smo na koncu skupaj zapeli Lipa zelenela je. Enkratno!

Noč knjige – Knjižnica Trzin – 1171. predstavitev

Ivo,
hvala za neponovljivo, čudovito, pristno literarno izkušnjo, ki je resnično ozaljšala letošnjo NOČ KNJIGE.

voditeljica večera

Prebral sem knjigo NAPLAVINA DAVNEGA SPOMINA!

Z njo ste dokazali, da ste res PRAVI SLOVENEC!!!

Čestitam!

MOJA LEPA UKRAJINKA – predstavitev v Grobljah, 1170. po vrsti

Spoštovani g. Ivan!

Izredna lepa predstavitev knjige Moja lepa Ukrajinka, ki sta jo popestrila poleg Vas še dva imenitna zbora, domači Moj spet in Ukrajinski pevski zbor Derevo volji (svobode).
Hvala Vam za vse!
Predsednik Kulturnega društva Groblje pri Domžalah Anton Košenina in žena Ivanka

Jutri pridem v Domžale oz. Groblje.

Čestitamo k novi zanimivi knjigi!

Knjiga o mladi lepi Ukrajinki je name naredila globok vtis.
To so srčne zgodbe za vse ljudi, ki ne maramo vojne.
Lep pozdrav in napišite še kaj takega, protivojnega!

Ste mojster slovenske besede.

Odlično v oddaji BEREMO! Sem jo pogledala z zamikom. Vsaka čast dr. Beriecu! Vi pa ste povsod odličen sogovornik. Dobro, da imamo vsaj vas.

ČESTITAM K VČERAJŠNJEM NASTOPU NA TELEVIZIJI.
VI STE BLAGOSLOV SLOVENSKEGA NARODA!

Gospod Sivec, pisatelj slovenski, vse najlepše ob tem lepem času.
Kljub soncu sem prebrala Vašo knjigo o Ukrajinki in se seznanila z lepotami naše v nekem smislu bratske dežele, saj pravite, da sta jezika najbolj podobna, naš in ukrajinski, med vsemi slovanskimi. Res je trpeča Ukrajina in lepo posvetilo ste ji napisali v celi knjigi.

Zelo lepa in žalostna je knjiga o Ukrajinki. Odlični protivojni roman!!!

Ivan Sivec – VSE GENERALOVE SKRIVNOSTI (o prvem slovenskem generalu Jerneju Basaju) – za mnenje bralcev Spoštovani pisatelj Ivan Sivec, že kar dober mesec nazaj je, kar sem prebrala to vašo zanimivo knjigo. Žal, zaradi računalnika v okvari, nisem uspela prej podati svojega pohvalnega mnenja. Vsekakor, knjigo vsem toplo priporočam v branje! Kajti, zopet izvemo toliko novega o nam neznanih osebnostih, živečih v 18. stoletju na Cerkljanskem, pa v Komendi, se pravi v bližnjem okolju vašega rojstnega kraja! Kdo drug, če ne prav vi, naj bi bil poklican, da napiše tovrstno knjigo?! Le kdo, bi se temeljiteje, z vso ljubečo predanostjo poglobil v razmetane obstoječe vire, ki izpričujejo istovetnost osebnosti in dogodkov, ki so vredni, da se znajdejo preko vašega romana – v slovenski zgodovini?! Hvala vam tisočero! O Petru Pavlu Glavarju, sem nekoč že prebirala v vašem romanu Usodni pečat, no, v tej knjigi, pa zvemo še mnogo več in lepše – o skrivnostni zgodbi in posebnem prijateljstvu med dvema dečkoma, prijateljstvu, ki traja vse do njunih poslednjih dni. Skratka, roman nas povede v 18. stoletje in nam ga tako približa, da mestoma kar boli!…

Velik pirhov!

Čestitam za podlistek v Delu o generalu Basaju!

Čestitam k novi knjigi!!!
Neverjetno!

Pika pri Kekcu je jul!

Sonce v megli je top knjiga.
Priporočam!

Najprej sprehod. Nato pa branje vaše knjige VSE GENERALOVE SKRIVNOSTI.
NEVERJETNO, kaj ste odkrili!
Čestitka!

Zelo dobra je knjiga Sonce v megli

Sonce v megli je višek vašega ustvarjanja. Generalovih skrivnosti pa v knjižnici ne dobim in sem se postavil v čakalno vrsto.
Vse dobro!

Knjiga VSE GENERALOVE SKRIVNOSTI mi je odprla oči. Kdaj vse so bili naši fantje in možje že na čelu vojske!!!
In kakšna neumnost je potem govorit, da nismo vojaški narod.
Čestitam!

Danes praznuje glasbenik Franc Mihelič, s katerim sta ustvarila najlepše slovenske skladbe.
Čestitka Francu, ki je prebolel raka. Vam pa za najlepša besedila v Sloveniji.
Na zdravje!

V prvih dveh mesecih leta 2024 je bilo v splošnih slovenskih knjižnicah izposojenih 7827 Sivčevih knjig.
Največkrat izposojene knjige so bile:

1) Resnica o Prešernu …………. 304 x
2) Sonce v megli ………………….. 255
3) Zemlja se z nami pogreza … 179
4) Visoški gospod ………………. . 142
5) Prav lepa je trnovska fara … 141
6) Samotna divja roža ………….. 136
7) Slepa grofica …………………… 130
8) Prihajam vsak dan na breg.. 122
9) Nepozabno življenje ………. 112
10) Ko se dotakneš neba ……. 111
Itn.

Danes sem prebral VSE GENERALOVE SKRIVNOSTI. To pa bo nekaj za Šarca!!!

Dragi Ivo!

Komaj sem čakal, da sem lahko prebral Tvojo novo knjigo Vse generalove skrivnosti.
Ne boš verjel, ampak iz cerkljanske fare izvira moj rod. Tam sem doma. Še pred leti sem po cerkljanskih borštih nabiral gobe in tam sem se ‘pogovarjal’ s svojimi dedi in pradedi.
Ivo, ‘stari borac’, vrlo dobro!!!

Gospod pisatelj,
sporočam Vam, da sem Vašo zadnjo knjigo o generalu Basaju prebrala v rekordnem času. Zelo je čustvena in lepo odseva težko življenje marsikoga v tistem času.
Z leti človek čedalje bolj razume rek: Čudna so pota Gospodova!
Veselim se Vaših novih knjig, ki nam nekaj povedo in so napisane z ljubeznijo do Slovencev.

Prebrala sem vašo novo knjigo o generalu Basaju. Sedaj ste se dotaknili neba.
Želim vam veliko novih lepih misli in s čudovitimi besedami naprej!

https://lh3.googleusercontent.com/cm/AOgkWRaBb3riPsoSlR604jowX4VJWWljZQ8963PqcDlJCdVGpuJsnT7LqQNfMKJBKpdt=s40-p

Kumarce – ste res od sile! Take energije se pretakajo le med prijatelji, zato se zdijo vsi napori lahkotni. In vedno je na voljo še kakšna zabavna nadgradnja vaše vesele prijateljske družbe! To, pa vas do naslednjič – fajn gor drži! Vam privoščim! 

Spoštovani!

Vedno se veselim, ko lahko preberem Vašo novo knjigo.
Ta je res nekaj posebnega.
Treba je spoznavati in ohranjevati slovensko zgodovino.
Vi ste poklicani še posebej za to!

HVALA

Naj bo tudi pri Vas pust veselih ust!

Knjige o generalu nimajo še nikjer!!!!

Pozdravljeni g. Ivan,

knjigo VSE GENERALOVE SKRIVNOSTI sem včeraj na dušek prebral, fantastična je. Izredno berljiva, napeta, dramatična… Zgodba stoji, ker je podprta z zgodovinskimi dejstvi, zdi se skoraj nemogoče, da je možno vse to doživeti in ustvariti v enem življenju, pravzaprav v dveh prepletenih življenjih, kot pravite, prijateljev po duši. To je dano nekaterim genialnim posameznikom…
Je tudi veliko umetniško delo. Zame so predvsem dragocena razmišljanja o življenju, o vaših vrednotah, velikih modrostih, ki jih lahko zapiše le osebnost vašega formata.

Želim vam veliko uspeha s to knjigo in tudi sicer!
LP Iztok

Prva predstavitev knjige VSE GENERALOVE SKRIVNOSTI – 1164. predstavitev Sivčevih knjig

Spoštovani kolega Ivan!

V veliko čast mi je, da smo lahko v Adergasu predstavili tvojo zgodovinsko delo Vse generalove skrivnosti, o našem prvem slovenskem generalu Jerneju Basaju
iz 18. stoletja.
Občina Cerklje ti je hvaležna za to čudovito delo izpod Tvojega peresa.

Župan Franc Čebulj

NEPOZABNONEPOZABNO ŽIVLJENJE – Ivan Sivec

   o RAFKU IRGOLIČU (biografija)

Nekaj letošnjih februarskih večerov, mi je ravnokar polepšala ta, najnovejša Sivčeva knjiga, posvečena Rafku Irgoliču, pevcu, katerega prelepi žametni glas, nam boža dušo že celih sedem desetletij. 

  Vsebina knjige, je zelo zanimiva in zvemo širše vse o Rafkovem življenju. Večinoma vsi, ga poznamo kot odličnega pevca – pionirja v začetkih naše slovenske popevke in kot pevca, ki je ljubiteljsko sodeloval z mnogimi našimi glasbenimi ustvarjalci. To knjigo, kajpak dopolnjujejo mnoge ilustracije, kar nam še bolj in še lepše približa življenjsko zgodbo tega našega – sedaj že devetdesetletnega čilega gospoda.

  Ob omembi Rafka Irgoliča, se vsakdo hipoma spomni pesmi – Moj črni konj! Obstajajo pa posnetki – okoli sto čudovitih pesmi v njegovi izvedbi.

Najlepše od vseh, sta mi domoljubni – Domovina, pa Zabučale gore. Ob Rafkovi pesmi -Titanik, ob spremljavi ansambla Lojzeta Slaka, pa mi je šlo spočetka kar na jok!

Seveda, sem si v nekakšni nostalgiji, kar nekaj njegovih pesmi predvajala na jou tubu. In – pomislite, prišel mi je pred oči celo posnetek iz 29. 12. 2023, kjer je na Veseljaku, gostoval naš jubilant – Rafko Irgolič! Presenečenj zame – pa še ni bilo konec, saj je v oddajo bil povabljen tudi avtor pričujoče knjige – g. Ivan Sivec! No, slednjič, kot tretja gostja oddaje, nam je bila predstavljena tudi gospa Nada, Irgoličeva žena. Tako se je zame vse lepo zaokrožilo!

Resnično me veseli, da imamo Slovenci tega našega iskrivega, domoljubnega, neumornega pisatelja – Ivana Sivca! Tudi ta, pohvale vredna njegova knjiga, bo zanamcem ostala – kot verodostojen dokument nekega časa in spomin na priljubljenega pevca!

6.2.2024 S hvaležnostjo, Marinka Uršič

Lepa knjiga o Prešernu.

Bravo za novo knjigo!
Kje jo lahko kupim?

Spoštovani g. Sivec!

Zelo sem vesela knjige o Piki pri kekcu.
To je knjiga za staro in mlado.

Jaz sem že v mladih letih rada brala knjige o kekcu, zdaj pa imamo tu novo, lepo, z veliko barvnimi slikami.

Hvala zanjo!

Danes je bila pa po Radiu Slovenija čestitka za Vašo najdražjo.
Lepo, le pesem je bila precej ‘resnična’.

Lepo ste napisali v Domovini o Jožku Rutarju.
Hvala

Prebrala sem knjigo Sloven’c, tvoja zemlje je zdrava.
Zapiski o prvem slovenskem pesniku, časnikarju in strokovnem piscu Valentinu Vodniku.
Iz zbirke Slovenski narodni buditelji – 3 knjiga.

Zame je Vodnikovo Dramilo druga slovenska himna, ki jo znam na pamet še iz šolskih let. Res imamo privilegij, da živimo v stvarstvu varnega in slikovitega perja – slovenske kokoške!
Zelo dragocene poleg 24 črtic o Vodniku so arhivske fotografije, pa tudi slike, ki jih je priobčil pisatelj Sivec, ko je prekolovratil vso Slovenijo.
Dragocene so besedne ilustracije v podobi Vodnikovih ugank, poučnih zgodb in odlomkov iz njegovih del.
Knjiga je dragocena tudi zato, ker ob Vodniku spoznamo tudi druge pomembne slovenske može: Zoisa, Linharta, Kopitarja.
Zelo poučno je razpeta vsa zgodba od Ilirije oživljene do Ilirije zveličane.
Nasploh primerna knjiga za mlade in stare, pa še Martin Golob jo je okrasil po svoje.

Pika pri Kekcu je lepa knjiga.
Hvala!

Pisatelj Ivan Sivec je na FB 15. 1. 2024 objavil nekako tako: danes je zame lep dan, izšla je moja najnovejša mladinska knjiga z naslovom PIKA PRI KEKCU, ki je posvečena pisatelju Josipu Vandotu, točno ob 140. letnici njegovega rojstva – in pa njegovim trem znamenitim knjigam o pastirčku Kekcu.
Jaz, pa naj se pobaham: danes, je zame zelo lep, srečen dan, saj mi je pričujoča knjiga že prišla v roke – in kajpak, sem jo na mah prebrala! (kar je resda škoda, ker je že konec “fletnga”!) Je pa tako zanimivo branje, da ga ni moč odložiti! Ker me je Vandotov Kekec tako očaral s svojim pogumom in otroško iznajdljivostjo, ker mi je tako približal lepote lepote kranjskogorskega okolja in gorskega sveta, me je ta knjiga naravnost povabila živet semkaj, v to idilično pokrajino! Zato, mi je v tej Sivčevi knjigi vse še bolj znano in domače! Še posebej sem vesela, da se bo s to knjigo ohranilo tudi ime zadnje naše odlične kranjskogorske pravljičarke “tete Pehte” – Marice Globočnik, ki je s svojo ljudskostjo, dobrovoljnostjo in delovanjem do pozne starosti – toliko prispevala v narodno zakladnico!
Z veliko hvaležnostjo za to darilo, pošiljam pošiljatelju najlepše pozdrave, z željo, da bi tudi ta njegova knjiga naletela na čim širši krog bralcev! V veselje in čast mi je, da zaljšajo knjigo med drugimi tudi tri moje fotografije! Prisrčen pozdrave cenjenemu pisatelju kakor tudi množici njegovih bralcev! Marinka Uršič iz Kranjske Gore

Čestitam za TV oddajo včeraj in za novo knjigo! Bravo!!!!!

Sonce v megli je samo za zrele ljudi.

Spoštovani gospod Sivec,

deset ali enajst let nazaj, ko sem bila še učenka v osnovni šoli, sem pred seboj od učitelja slovenščine dobila list papirja s seznamom knjig. Izbrati sem morala knjigo, o kateri bi pripravila govorni nastop pred razredom. Ker nobene knjige na seznamu nisem poznala, sem se odločila za tisto, katere naslov me je najbolj pritegnil. Tako sem se odločila za vašo knjigo – “Moji edini, ki jo ljubim”. Kot trinajst ali štirinajst letno dekle sem naravnost uživala ob prebiranju ljubezenske zgodbe med Karlom in Marijo in ob zgodovinskem orisu Kajuhovega časa. Preprosto povedano – knjiga se mi je vtisnila v srce in spomin.  

Minevala so leta, odšla sem v gimnazijo in nato na fakulteto. Še vedno pa sem se nekajkrat letno spomnila na knjigo, ki sem jo brala v osnovni šoli. Spominjala sem se na Kajuha in na ljubezen med njim in Marijo. Želela sem si ponovno prebrati vašo knjigo. Le eno težavo sem imela – z leti sem pozabila naslov in avtorja. Tako sem deset let nekajkrat na leto iskala knjigo po internetu, a je nikakor nisem mogla najti. No, decembra 2023 pa se mi je le nasmehnila sreča. Odločila sem se, da bom pisala učitelju, ki mi je dal seznam, na katerem sem prebrala naslov vaše knjige, a sem pred tem še zadnjič šla v akcijo in poskusila najti knjigo na internetu. Po nekaj minutah iskanja sem jo takrat končno našla in si jo takoj naročila. 
Bil sem presrečna. Ko sem jo dobila v roke, se mi je zdelo, kakor da bi bila ponovno združena z dobro prijateljico iz najstniških let. 

Sedaj knjigo ponovno prebiram – z istim zanimanjem in užitkom. 

Pišem vam, ker vam želim predstaviti svojo zgodbo z vašo knjigo in predvsem zato, ker se vam želim zahvaliti. Vaša knjiga mi je pokazala kakšno moč imajo knjige in kaj vse lahko vzbudijo v bralcu. 
Kljub temu, da se je moje desetletje dolgo iskanje knjige zaključilo, pa vam lahko povem, da moja zgodba z “Moji edini, ki jo ljubim” še zdaleč ni zaključena, saj verjamem, da me bo ta knjiga spremljala celo življenje in da to ni moje zadnje branje le-te knjige. 

Prisrčno se vam zahvaljujem za branje mojega sporočila in želim vam veliko sreče in uspeha na vaši poti.

Lep pozdrav!

Gospod Sivec,
prebral sem knjigo o Vodniku.
Bravo!
Izvedel sem veliko novega, fotke so odlične, informacij veliko.
Priporočam!

Veliko zdravja in novih knjig!

Hvala za vse lepe knjige, v novem letu pa veliko novih knjig!

V Tržiču je bila nocoj izjemna predstavitev (Sivčeva 1162.) knjige NEPOZABNO ŽIVLJENJE o Rafku Irgoliču. Izjemno lepo jo je pripravil Boris Kuburič z ekipo.

ČESTITAM K PRAZNIKU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI!

Vi ste veliko naredili za slovenski obraz naše ljube Slovenije!!!

Spoštovani Ivan!!
 
Ja, čas hiti, krajša, opozarja, jemlje in omejuje, ne more pa odvrniti najine pozornosti, da Vam ne bi zaželela vse dobro, miren Božič in srečno leto 2024, da bi v zdravju in sreči uživali v tem v čemer ste najboljši in tega gotovo ni malo!! Praznične dni naj Vam in soprogi polepša tale šopek gorskega cvetja (Zoisove zvončice), ki je enako trdna in vztrajna kot Vi Ivan in v golem skalovju krasi naš gorski svet!
 
S prisrčnimi pozdravi!

Spoštovani in dragi Ivo,
spodaj zapisani, skromni moj, lastno pesmični umotvor, velja tako zate, osebno, 
kakor tudi za čisto vse, ki so neločljivo nadpomembni del Tvojega srca (prioritetni poudarek je, seveda, na Tvoji Sonji!!!!).
Bodi(ta/te) vrhunsko!
Vaš
Roman Končar

Blagoslov naj spremlja čas,
ko prihaja Božič v vas,
naj bo srčno »Sveta noč«,
še posebej na polnoč.
 
Oberočni naj objem,
lasten bode vsem ljudem,
naj LJUBEZEN druži nas,
v MIRU naj mineva čas.
 
Že nebeški zbrani zbor,
angelski se bas, tenor,
sliši tiho na Zemljo,
vse je skoraj pravljično.
 
Iskre se iskre v očeh,
v prazničnih teh zimskih dneh,
v Novem letu naj bo ZDRAV ,
človek, vsak – pa bo vse prav!.
 
Čudovit naj bode čas,
ki prihaja med vse nas,
v SREČI radostno zapoj,
oj, ti, narod, ljubi moj!

Odličen intervju v Mengšanu. Končno! Obema čestitke!

Gledal sem ponovitev za TV Veseljaku. Legende!

Gospod Sivec, ste pa z Rafkom Irgoličem in njegovo ženo in vami naredili veliko reklame zaq našega Prvega kavboja. Vsem čestitke in gremo s Črnim konjem naprej!

Po mojem mnenju je najlepše božično darilo lepa knjiga. Recimo Sivčeva.

Ìžanci so od vraga! (SONCE V MEGLI)

Dragi Ivan!

Oglašam se Ti iz Števerjan, kjer radi beremo Tvoje knjige. So lepe slovenske in smo ponosni nate, da smo se večkat srečali med našimi vinogradi.

Gospod Sivec, pravite, da Vam je Miklavž prinesel Prvega kranjskega roparja.
A jaz sem ga že zdavnaj prebrala. Torej?

Zakaj knjige o Irgoliču še ni v knjižnici? Uredite da bodo!!!

V letu 2023 v enajstih mesecih je bilo v splošnih knjižnicah izposojenih

34.290 Sivčevih knjig.

Največkrat izposojen so bile:

1) zemlja se z nami pogreza … 1160 krat
2) Prav lepa je trnovska fara …. 825
3) Visoški gospod ………………. 630
4) Slepa grofica …………………. 609
5) Ko se dotakneš neba ……… 608
6) Prihajam vsak dan na breg … 586
7) Izgubljeno srce ………………… 661
8) Ne pozabi najine ljubezni …… 636
9) Brezdomec ……………………… 527
10) Ljubezen ob Kolpi …………… 496
Itn.

Vaša knjiga o Rafku Irgoliču NEPOZABNO ŽIVLJENJE mi je zelo všeč.
Njegove pesmi me spremljajo od mladosti naprej.
Lepo je, da je še živ in zdrav – pri devetdesetih.
Bravo obema in ženi, ki ga rihta! Pa saj je še ona po svoje ta glavna.

Hvalabogu, sa imate spet FB. Tak9 vsaj izvem, kdaj je izšla nova knjiga. Tale o Irgoliču mora biti fajn. Bom počakala da bo v knjižnici.

Spoštovani!

Sem že ponosna lastnica knjige o Rafku Irgoliču NEPOZABNO ŽIVLJENJE. Knjiga je res lepa, gospod Rafko si jo zasluži. Vidim pa, da ste veliko omenjali tudi njegovo ženo Nado, ki jo dobro poznamo s televizije iz Urada za zdravila. Dva imenitna človeka ste ujeli v mreže večnega spomina. Čestitam!

Slišim, da ste danes zvečer ob 19.00 na Knjižnem sejmu.
Pridem.
Se vidimo!

Sonce v megli je odličen roman. To bi morali prebrati vsi šolarji višje stopnje. To je naša prava ponosna zgodovina!!!!

Večkrat kaj preberem o Vas, najraje pa imam knjige. Mislim, da ni boljšega slovenskega pisatelja, a vsi tega še ne vedo.

Ne morem verjeti, da ste že toliko stari. Ali ni morda pomota? Povsod berem, da ste se rodili leta 1949, meni pa se zdite dvajset let mlajši, pa tudi vaše knjige so še polno mladostnega elana in radoživosti.

Gospod pisatelj Sivec,
iz srca hvala za današnji večer. Spet ste nam napolnili dušo z besedami, ki nam jih lahko podarite samo Vi!
Hvala Vam v imenu skupnosti sv. Jožefa v Mostah. Upamo, da se kmalu vidimo.

tajnica SSZ M. Sluga – 1157 LV

Lepo pišete, za nas, Slovence.
Hvala za lepe knjige!

Dragi pisatelj, človek stoterih talentov!

Eden tistih, ki se rodijo in obrodijo. In postanejo sinovi naroda.
Hvala za čarobni večer, ki bo ostal v duhu Vile Mayer zapisan.
Z nasmehom obdarjen.
p..s.
Pridite kaj kmalu spet med nas!

Sonja B. E., Vila Mayer, 8. 11. 2023 – 1156. predstavitev

Sonce v megli je predstavitev še ene grajske zgodbe v času napada kmetov na grad na Igu.

Tudi tokrat so uvodne misli v vsako poglavje odlično stkane. Polne modrosti in življenjskih resnic. 

Ljubezenska zgodba med Marjeto in Martinčem je pristna in lepo predstavljena. 

Ob branju romana človek spozna, da so ljudje včasih res živeli drugače, vendar pa se lastnosti ljudi skozi obdobja niso spremenile.

Vedno je bilo čutiti razkorak med revnimi in bogatimi.

Iskrena hvala za knjigo Sonce v megli.

Ob šumenju jesenskega listja sem jo brala z velikim užitkom.

Istočasno Vam iskreno čestitam za intervju z dr. Možino. Tega se manjka in takih mož kot ste Vi, s tako držo.

Ostanite zdravi in zadovoljni!

Verjetno bo kmalu kaj novega.

V prvih desetih mesecih leta 2023 je bilo v splošnih slovenskih knjižnicah izposojenih

30.906 Sivčevih knjig.

Največkrat izposojene so bile:

1) Zemlja se z nami pogreza ………… 1053
2) Prav lepa je trnovska fara ………… 757
3) Visoški gospod ……………………….. 562
4) Slepa grofica …………………………. 561
5) Ko se dotakneš neba ……………… 551
6) Ne pozabi najine ljubezni ………… 524
7) Prihajam vsak dan na breg ………. 521
8) Izgubljeno srce ……………………… 502
9) Resnica o Prešernu ……………….. 500
10) Ljubezen ob Kolpi ………………… 498
itn.

Knjiga Sonce v megli veliko pove o naši zgodovini. O kateri bi se morali učiti že v osnovni šoli.

Dragi Ivan!

Napisal si lepo novo knjigo o Ižanskih junakih, ki so se uprli graščaku. Doslej o tem nismo vedeli NIČ!!!
Zahvaljujem se Ti za razjasnitev duha.
Le tako naprej, za vse nas, Slovence!!!

Dragi prijatelj Ivo!

Z veseljem berem Tvojo novo knjigo Sonce v megli. Že ko sem jo dobil v roke in jo na hitro prelistal, sem ugotovil, da si ustvaril spet nekaj lepega in dobrega. Ne samo za nas, današnje bralce, ampak za ves slovenski prostor, saj na ta način ohranjaš delček življenja naših dedov in pradedov. Življenja, ki nas je, take kot smo, obdržalo na tem lepem koščku Evrope.
Sem ponosen in vesel, da me imaš za prijatelja.

Prebrala sem knjigo Sonce v megli o tem, kako so se kmetje leta 1848 uprli gosposki na Igu.
Tudi danes bi bilo treba storiti kaj takega.

Predstavitev knjige SONCE V MEGLI sinoči na Igu – 1154. predstavitev

Dragi Ivan!

Iskrene čestitke ob novem romanu, ki je za nas, Ižance, še posebej zanimiv. Hvala, da odstiraš našo zgodovino, da prinašaš izjemne zgodbe naše preteklosti. Hvala za vse opravljeno delo, hvala, da si ponosen in pokončen Slovenec.

Alenka Jeraj, predsednica Kulturnega društva Franc Govekar

Čestitke ob izidu nove knjige, ki bo ponesla slavno ižansko zgodovino med številne bralce pisatelja Ivana Sivca.

Maja Zupančič, Občina Ig

Čestitam k novemu romanu. Neverjetni ste!

Zdaj vem, kako je naslov vaši novi knjigi. SONCE V MEGLI: O Igu in kmečkih uporih leta 1848. Sem jo že naročila v knjižnici, da jo dobim prva, ko pride v knjižnico.

Dragi Ivan!

Malo pozno, vendar iz srca: Zelo lepo Te je bilo gledati na TV v inte4vjuvu, ki si ga imel z dr. Možino. Tudi v oddaji Arena si bil odlične. Poslušam Te tudi na radijskih postajah. Še posebno lepo si pripovedoval o Valentinu Staniču. Sama zdaj ne morem več tja gor do Staničeve koče, imam pa prelepe spomine na hribovske podvige.
Prisrčno pozdravljen in ostani še naprej ustvarjalen!

Me veseli, dragi Ivan, da pridno delaš in izrabljaš svoje talente. Slovenski narod, zavedni narod bo hvaležen in ponosen na svoje obdarjene osebnosti!
Dobro se zavedam, koliko pomeni Sonja, tvoja življenjska spremljevalka pri delu, skrbeh, veselju in mnogokrat tudi težavah. Čestitke!!!
Gospod naj vaju še spremlja in blagoslavlja delo in življenje!
Prisrčen pozdrav!!!

Gospod Sivec,
slišim, da bo izšla nova knjiga. Je že v založbi? Kdaj in kje jo lahko naročim?
Vmes je bila dolga pavza.