Splošno o Ivanu Sivcu - Ivan Sivec - pisatelj današnje generacije 
Splošno o Ivanu Sivcu - Ivan Sivec - pisatelj današnje generacije

<<< Nazaj na seznam intervjujev 

april 2000 

Ivan SivecČloveku se redko ponudi dobra priložnost. In če se mu že ponudi, jo je greh zamuditi. Škoda jo je izpustiti iz rok, kajti popravnega izpita ni. Ali pa se ga je vsaj zelo, zelo težko nadejati.
Takšna priložnost se mi je ponudila, ko sem imel čast na svojem domu gostiti eminentnega slovenskega pisatelja Ivana SIVCA. Ob priliki sklopa predstavitev ob dnevih knjige je namreč gostoval z invalidom Mirkom LEBARJEM v knjižnici v Radljah ob Dravi. Ker se z g. Sivcem poznava bežno že od prej, je bil pripravljen sprejeti moje povabilo in spregovoriti o sebi nekaj besed.

Gospod Ivan Sivec, naj bo tale najin pogovor nekoliko drugačen, kot ste jih najbrž vajeni. Rad bi, da našim bralcem odkrijete svoj pogled na svet in na današnji način življenja. Pogled iz vašega zornega kota, torej tako, kot vi vidite stvari v današnjem tempu življenja. Posebej vas ne bom predstavljal, saj o vas dovolj izčrpno govorijo vaša dela. To pa so vaše knjige, ki ste jih tako posrečeno poimenovali kar moji otroci in se njih število bliža že številki štirideset.
Najprej moram povedati, da sem vesel dejstva, da s prijateljem Mirkom Lebarjem obiskujeva knjižnice širom po Sloveniji in predstavljava najin skupen projekt. Navsezadnje lahko izhajam kar iz tega, kajti tudi to je del mojega odgovora na tvoje vprašanje - namreč, kako gledam na današnji svet. Gledam ga pač z očmi čisto povprečnega, vsakdanjega človeka. Le da morda k temu dodam nekoliko večji odmerek senzibilnosti, čutnosti; tako je moč življenje dojemati globlje, večplastno. Kot pisatelj pa sem primoran vse stvari opazovati realno. Na ta način lahko posamezne like iztrgam času pozabe in ga na listu papirja ohranim tudi našim zanamcem.

Omenili ste invalida Mirka Lebarja in vajin skupni projekt. Kakšen projekt je to? Nam lahko o tem poveste kaj bolj podrobnega?
Za Mirka sem zvedel preko medijev, kakor večina Slovencev. Takoj pa, ko sem ga spoznal tudi osebno, sem točno vedel, kaj hočem. Njegova velika osebnostna moč in energija sta me tako prevzeli, da se je rodila ideja o knjigi njegovega življenja. Zaupal sem mu svojo idejo in Mirko je bil takoj za to. Sad najinih večkratnih druženj in pogovorov je zajet v knjigi, ki je pred kratkim izšla pod zgovornim naslovom HODIM Z ROKAMI.

Za g. Lebarja smo seveda vsi slišali. Ni pa dano vsem, da bi ga lahko tudi osebno spoznali. Kaj lahko vi poveste o njem?
Kot sem že dejal, Mirko je človek izjemne volje. Pravi zgled je, kako lahko človek kljub temu, da izgubi del telesa, opravlja vsa dela naprej, morda še bolj uspešno kot drugi. Kot veste, Mirko sam popravlja in obnavlja svojo hišo, pleza po vrhovih domačih in tujih gora, udeležuje se mukotrpnih in dolgotrajnih maratonov na različnih kontinentih. Vse to mu je nekakšen izziv; če mu nesrečno naključje ne bi odvzelo obeh nog, bi danes verjetno hodil v službo in se po osmih urah vračal domov posedati pred televizor. Tako pa je vsestransko aktiven dan na dan. Človek ima včasih občutek, da že kar preveč.

Ivan Sivec in Mirko Lebar ob predstavitvi knjige v radeljski knjižnici skupaj s simpatično voditeljico Lidijo Verdnik Ivan Sivec in Mirko Lebar ob predstavitvi knjige v radeljski knjižnici skupaj s simpatično voditeljico Lidijo Verdnik

Vem, da vas je k temu dejanju vodil plemeniti nagib. Tudi vso knjižno naklado ste poklonili Mirku, da bo laže prebrodil finančne težave, s katerimi se mora otepati med svojimi podvigi. To je res veliko humanitarno dejanje. A povrniva se malo na vaše področje. Poleg službe urednika na prvem programu Radia Ljubljana ste tudi v prostem času zaposleni do skrajnih zmožnosti. Bi vas človek lahko poimenoval za deloholika?
Deloholika, ja, ha,ha! No, tako ravno ne. Je pa res, da sem tako zatrpan z delom, da včasih že ne vem več, kako bom zmogel. V veliki meri pa sem tega kriv sam. Sem namreč človek, ki ne zna reči ne. Ali pa sem bil tak vsaj do pred kratkim. Zdaj vidim, da bom moral nekatere stvari preprosto odložiti ali predati drugim, če bom hotel ostale narediti tako, kot si želim. Mislim, da je prav, da omenim moje življensko delo - dve enciklopedični knjigi velikega formata Vsi najboljši muzikanti in Brata Avsenik, ki sta vzeli pet let mojega intenzivnega dela. Obe knjigi sta novejšega datuma in sta aktualni tako za profesionalne glasbenike, kot za amaterske ljubitelje glasbe. Prva knjiga, knjiga o bratih Avsenik, s katero sem na ljubljanski univerzi, na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na podlagi obsežne monografije o domači glasbi opravil magisterij, zajema več podnaslovov:
- Spomini Slavka Avsenika
- Pogledi Vilka Avsenika
- Sodelavci bratov Avsenik
- Fenomen Ansambla bratov Avsenik (jedro moje magistrske naloge)
- Kronologija Ansambla bratov Avsenik
- Naslovi Avsenikovih skladb
- 24 Avsenikovih uspešnic z notami
- Diskografija
- Avseniki v 200 fotografijah in dokumentih.

Na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa sem pri pisanju magistrske naloge izhajal tudi iz tehle svojih iztočnic:
- 50 uspešnic z notami in besedili
- 85 najbolj priljubljenih ansamblov
- 100 naslovov ansamblov, produkcij itn.
- 120 najlepših besedil
- 135 avtorjev glasbe, besedil, humoristov, glasbilarjev
- 315 anekdot
- 400 fotografij
Obe knjigi sta še na voljo kupcem, ki jih veseli tovrstna literatura.

Po vsem tem sodeč, moram priznati, da ste pravi garač. Ogromno pišete, saj ste trenutno najbolj bran in naplodovitejši pisatelj pri nas. Poleg tega pa ste ustregli že mnogim ansamblom narodnozabavne glasbe z več kot dvatisočimi besedili, ki ste jih napisali za njihove melodije? Tako je. Saj sem že dejal, da sem po naravi človek, ki težko komu kaj odreče. Vse to pa potem gre seveda na račun časa, ki ga bi lahko in bi ga moral preživeti s svojo ženo Sonjo in ostalimi člani družine.

G. Ivan Sivec, bi nam za konec hoteli zaupati še, v katerih literarnih smereh trenutno 'pušča sled vaše gosje pero'?
Lahko, seveda. Ravnokar pišem delo, ki bo nekakšno nadaljevanje Godca pred peklom (KKZ 1989, ponatis 1994) in tudi v naslovu bo omenjena beseda pekel... Mnogi me sprašujejo, kaj pa vice in nebesa, pa jim ogovarjam: to bomo pa še videli.(smeh).

Kaj naj vam rečem ob zaključku tega prijetnega klepeta? Dovolite, da izrazim tisto, kar sam mislim, tisto, kar sem začutil ob srečanju z vami. G. Ivan Sivec, ostanite takšni, kot ste! Vem, da vas vsa slava tudi poslej ne bo pokvarila, ker vas ni do sedaj. Pa kljub temu še enkrat: ostanite človek iz ljudstva, razveseljujte nas še naprej s svojimi izvirnimi besedili na glasbenem področju in predvsem - čimbolj dolgo in čimveč časa se oklepajte svojega pisateljskega peresa. S tem boste obogatili slovenski rod in ga kulturno povzdignili v zgodovini narodov.

Vas, 21.04.2000

Aleš TACER