Mnenja bralcev o Ivanu Sivcu

Marjana C.
20.02.2019 ob 20:11

Gospod pisatelj,

prebrala sem IZGUBLJENO SRCE. Zelo lepa in koristna pripoved, ki bi jo moral prebrati vsak dijak, da bi vedel našo zgodovino. Tako pa se učimo vse drugo, le domačih stvari ne.
Čestitam!!!

Marjana C. iz Krškega



MIHAEL
17.02.2019 ob 10:38

Dragi pisatelj Ivan Sivec! Rad bi Vam iz Avstralije sporočil, da rad berem Vaše knjige in da ste najboljši pisatelj vseh časov. Želim Vam veliko zdravja in mnogo knjig MIHAEL



Tone
15.02.2019 ob 18:31

Zame ste zelo dober pisatelj, posebno zgodovinskih del. Zelo dobro ste napisali sago o Karantaniji in Celjskih grofih. Dobro vam ležijo zgodovinske stvari. Tu str nepremostljiv. Želim vam še veliko na diha za take dobre knjige. Vaš bralec



Meri L.
13.02.2019 ob 14:45

Sivec Ivan, super pisatelj si! Bralka Meri



Danica Z.
11.02.2019 ob 11:30

Prebrala sem knjigo
AJDA NA POLJU
Napisal jo je
pisatelj in pesnik
IVAN SIVEC

Sivec pa je še več kot to dvoje.
Je namreč izjemen v vseh sorodstvenih povezavah, prijatelj mnogih ljudi,
tudi zelo velik prijatelj slovenske besede in slovenske domovine ter njenih najmanjših kotičkov in velikih širjav, planjav in višin,
natančen poznavalec zgodovine,
izjemen fotograf …
Pa tudi prijazen in spoštljiv gospod v najboljšem pomenu besede.
Žetev Ajde na polju Ivana Sivca je zares bogata. Objavljenih je 150 naslovov njegovih knjig in 150 izbranih besedil.
Mnoge te pesmi so že ponarodele, zato imajo še toliko večjo vrednost.
Pesnik Ivan Sivec
najde v vsaki pokrajini nianse njene posebnosti,
kar prelije v tekoče rime.
Povrhu pa je tu še fotografija cvetoče ajde.
Seveda njegova fotografija.
Lepa kot vedno!
To je neke vrste Sivčev in hkrati slovenski
KATEKIZEM,
darilo mesecu in letu kulture.
Da bi bil le še naprej ZDRAV in tako poln OPTIMIZMA!

Danica Z.



1070. PREDSTAVITEV
09.02.2019 ob 22:39

Planinski dom na Jančah - o Prešernu in Aljaski


Gospod Ivan Sivec!

Vesel sem, da sem vas spoznal in da ste pripravili tako lep večer v našem planinskem domu!

Cilenšek



Lojze K.
09.02.2019 ob 06:17

Spoštovani!



Vesela novica za slovenski kulturni praznik v Brestanici in v občini Krško je, da je naklada knjig IZGUBLJENO SRCE v bistvu prodana. Ko se je pisatelj gospod Ivan Sivec preteklo sredo zvečer s svojo soprogo gospo Sonjo vračal iz Senovega, jih je ostalo le še deset. Kar pomeni, da gre za zelo zanimivo in uspešno delo. Še pred tem se je naša knjiga z začetno podobo brestaniške železniške postaje in Rajhenburga vselila na police vseh pomembnih knjižnic v državi. Kjer bodo številne generacije slovenskih bralcev naslednja desetletja, stoletja,…spoznale velike mojstre svojega časa RAJHENBURŠKE TRAPISTE. Spoznavale njihovo plemenito delo in naše domače kraje,…jih nevsiljivo vabile na grad Rajhenburg, v baziliko Lurške Marije,…v Posavje. Ker je dobra knjiga večna. Nikoli ne umre.

To pomeni, da sta tudi obe naši predstavitvi na GRADU RAJHENBURG v Brestanici in v cerkvi VSTALEGA ODREŠENIKA na Senovem, odlično uspeli. V tem kontekstu smo zelo hvaležni: naši neumorni predsednici Kulturnega društva Svoboda Brestanica MARGARETI MARJETIČ in dinamičnemu senovškemu župniku JANEZU TURINEKU. Ter vsem ostalim nastopajočim: citrarkam: virtuozinji Jasmini Levičar, prisrčnima Evi in Sari Dobnik; prekaljeni organistki Moniki Habinc Rostohar. Še posebej pa bi radi izpostavili žlahtni tenor Rajhenburga – Marka Železnika, ki je v obeh primerih – na gradu in v cerkvi – v zadnjem trenutku (zaradi bolezni članov Rajhenburškega okteta in kolednikov iz Rake) s svojim svečanim žametnim glasom rešil obe predstavitvi. Ki pa je ne bi bilo, če ne bi bilo vseh tistih, ki ste v knjigo VERJELI še pred izidom. Jo v prednaročilu naročili in s tem omogočili, da je lahko bila spočeta.

Posebna zahvala velja kustosinji IRENI FUERST, profesionalni in natančni poznavalki trapistov, da so vsi zgodovinski podatki v njej preverjeno verodostojni. Predvsem pa rekorderju po številu napisanih knjig na Slovenskem - brez katerega te knjige v nobenem primeru ne bi bilo – pisatelju IVANU SIVCU. Za njegovo jubilejno stopetdeseto knjigo. …Njegov obsežen opus je osupljivo neverjeten. Če bi vse knjige, ki jih je napisal z nakladami in ponatisom zložili ena vrh druge, bi segle v višino 6400 m. Nekje sredi poti med Mont Blancom in Mont Everestom.

Vsem in vsakemu še enkrat ISKRENA HVALA!

Vsem želimo lep, prijeten in duhovno bogat kulturni praznik! Še posebej svečanega pa našemu pisatelju. Ki si ga s tako veličastnim nahrbtnikom »na poti vzpenjanja proti Mont Everestu« – več kot zasluži!

Predsednik društva Gabriel Giraud:

Lojze Kunej



1069. PREDSTAVITEV
08.02.2019 ob 21:37

Spoštovani gospod Sivec!

Ob današnjem slovenskem kulturnem prazniku se Vam iskreno zahvaljujem za razmišljanje o Prešernu, ki ste ga delili z nami. Naj bo pisateljska muza vedno z Vami. Še mnogo let delovanja in naj Vas povsod spremlja dobra volja. Nas s tem neizmerno razveseljujete!
župan Loške doline
Janez Komidar



Matevž
08.02.2019 ob 14:27

Gospod pisatelj IVAN SIVEC!


Želim Vam lep kulturni praznik.

Tudi zame ste SODOBNI PREŠEREN!

Bodite zdravi in srečni s slovenskim narodom!


Matevž J.



1068. PREDSTAVITEV
07.02.2019 ob 21:46

Moravče, slavnostni govornik ob kulturnem dnevu

Spoštovani gospod Ivan Sivec,

v imenu Občine Moravče se Vam iz srca zahvaljujem za Vašo čudovito besedo. Tudi moja soproga Nina je bila očarana nad tem, kako ste nam v živo naslikali podobo našega Pesnika. Želiva Vam zdravja in naj Vaše pero še naprej ustvarja umetnine!

dr. Milan Balažic, župan Občine Moravče



Tončka
07.02.2019 ob 12:42

Gospod Sivec,

čisto resno, predlagam vas za MINISTRA. Saj pravite, da je Šarec Vaš prijatelj. Gotovo Vas bo vesel.
Boste vsaj naredili red v kulturi!

Tončka



bralka V.
07.02.2019 ob 06:51

Pozdravljeni!
Vašo knjigo sem prebrala isti dan, ko mi jo je poštar prinesel. ČESTITKE... veliko o zgodovini vem, ker je moja babica bila rojena in živela v Brestanici... Ko sem brala knjigo, sem se v mislih hodila tam ko vasi junaki... Zeli mi je zal, da nisem prišla na predstavitev na grad, mi gripa zal ni dovolila. Ostajam brez besed, brez komentarja... Samo eno veliko hvala za prečudovito napisano knjigo in lep pozdrav. S spoštovanjem za vse vase napisane knjige in besedila...

V.



1067. PREDSTAVITEV
07.02.2019 ob 06:34

Senovo - 6. 2. 2019 - O Prešernu in druga
predstavitev knjige IZGUBLJENO SRCE

Dragi Ivan!

Povedal si, da je šel Prešeren štirikrat iz Vrbe peš na Dunaj. In Senovega bom, če Bog da zdravje, romal k Mariji Pomagaj in prosil v Mengšu, pri zakoncih Sivec, za malico.
Hvala za
VESELJE DO ŽIVLJENJA!

Janez Turinek


V veselje in čast mi je bilo!

Primož Kozmus



Andrej L.
05.02.2019 ob 20:39

Gospod Sivec,

zame ste Prešeren in Cankar hkrati.
Čestitam!
No, bolj se nagibam k temu da ste sodobni Prešern, saj ste spesnili veliko pesnic, za vse najboljše ansamble in tudi Sonetni venec ste napisali.
Že zdavnaj bi vam morali dati Prešernovo nagrado, pa jo vedno skuhajo po svoje iz svojih krogov - neznancem.
A glavno je, da delate naprej in da ste spet ZDRAVI!!!!

Andrej L.



1066. PREDSTAVITEV
05.02.2019 ob 06:50

V torek zvečer, v Kresnicah - o Prešernu in na splošno

Spoštovani gospod Ivan Sivec!

Izjemen pisatelj ste in izjemen pripovedovalec. Iskrena hvala za čudovit večer!
Vsakič znova me navdušite ms svojo življenjsko modrostjo, znanjem in energijo!
Z najboljšimi željami in Božjim blagoslovom!

Božidar Ogrinc



Danica in Jože
04.02.2019 ob 14:19

Dragi čarodej IVAN SIVEC,

res ste pravi čarodej, še sreča, ker imate ob sebi angela, ki Vas bo še po smrti spustil na Zemljo, da bi lahko dokončali 200. knjigo! Sem premalo rekel?!



Resnično zmorete več kot včasih množica ljudi – v Vas je nenehna strast po ustvarjanju, komaj bi bilo, da bi imeli tri tajnice, ki bi Vaše zamisli uresničevale, Vi bi pa samo govorili, govorili.



Pričujoča AJDA NA POLJU je poklon kulturnemu prazniku in nenehni želji po ustvarjanju novih zamisli. Res je energetski potencial prirojen in ni človeka na svetu, ki bi ga ubogali, saj telo poleg nenehnega snovanja rabi tudi počitek.



Z Danico sva ravno v sklepnem dejanju za Bralno značko za odrasle in nato bo spet prišlo na vrsto Vaše darilo, ki bo kot brevir besede; vsak trenutek s knjigo bo bogatil življenje!

Hvala, hvala VAM!



Jože z Danico



1065. PREDSTAVITEV
03.02.2019 ob 20:16

Razbor nad Podgorjem pri Slovenj Gradcu - na splošno pred Kulturnim dnevom


Spoštovani gospod pisatelj!

Z velikim veseljem smo Vas pričakali, še z večjim pa zapuščamo današnje srečanje. Hvala Va, gospod Sivec, m,za Vašo veliko obogatitev narodne zavesti vsem, še posebej mlajšim rodovom!

Rozika G., Razbor



J. S.
02.02.2019 ob 20:33

Spoštovani g. Ivan Sivec
Prvič sem se udeležila Glasove preje na priporočilo prijateljev in sem bila zelo prijetno presenečena. Prebrala sem že prej nekaj vaših knjig in vedela sem da pišete besedila za ansamble predvsem Avsenike. Nikakor pa si nisem mogla predstavljati, da lahko nekdo v svojem življenju toliko napiše. Vaše delo je izredno in ste res pravi deloholik v zelo pozitivnem pomenu.
Seveda sem šla tudi takoj v knjižnico in si izposodila nekaj vaših knjig. Viharnik vrh gora meje popeljala tudi v mojo mladost, kako smo radi poslušali Avsenike, ko smo seveda dobili prvi radio in prvi gramofon. Imate res srečo, da ste tako dobro poznali Avsenike in tako veliko napisali zanje. Tudi pesem Sedem mornarjev v izvedbi Prifarskih muzikantov me je presenetila, še bolj pa to, kar ste povedali na preji, da je pesem nastala po resničnem dogodku.
Zelo prijetno sem bila presenečena, da se zanimate tudi za g. Ivana Tavčarja, tega našega plodovitega pisatelja, na katerega smo seveda vsi Poljanci zelo ponosni in je lepo opisal ta naš raj pod Blegošem. Če boste pisali o njem boste gotovo prišli pogledat to našo lepo dolino in videli na kako lepem koščku slovenske zemlje živimo in jo boste tudi vi, tako kot Tavčar opisali v vsej njeni lepoti.
Moj stari oče je bil lovec in je z g. Tavčarjem hodil na lov, Moja mama mi je večkrat pripovedovala te zgodbe.
Najlepše se vam zahvaljujem za ta lep večer in za vse vaše delo, ki nam je vsem Slovencem v ponos. Toliko stvari, ki jih je preživela naša generacija ste čudovito opisali in jih ohranili tudi za poznejše rodove.
Lepo pozdravljeni in vse dobro!


J. S.



Metod
02.02.2019 ob 12:15

Bil sem v Loki na Preji in bila je fenomenalni.

Metod



Danica Z.
01.02.2019 ob 17:37

OB BRALNIH POTEPANJIH 2018/2019
KNJIGA IN ŠPORT
Na seznamu sta kar dve Sivčevi knjigi: Zelena kri in Netopir brez kril
Ob tem je Danica Z. napisala:
Prebral sem knjigo
Netopir brez kril,
ki jo je napisal pisatelj
Ivan Sivec
Posvečena je svetovnemu prvaku Franciju Petku.
Je zelo napeta in je nemogoče, da je človek ne bi prebral v enem zamahu. Res, ko začneš, je ne moreš odložiti. Je že res, da je podobnost z resničnimi dogodki zgolj naključna in nenamerna, toda zagotovo čisto vse, kar drži bralca v napetosti od začetka do konca, ni zvito iz trte. V športnem zakulisju se najbrž dogajajo tudi kakšne ’umazanije’, povezane s fovšijo, pa tudi z denarnimi mahinacijami. Se mi zdi kar pogumen tale detektivski novinar Poljanšek (Sivec), ki si je upal dregniti v to osje gnezdo. In se kar čudim, da so to knjigo tiskali. No, je pač na koncu spretni diplomat Ivan Sivec stvari elegantno pogladil. Ker pa je konec dober, je vse dobro, in če Franci Petek (zdaj z nazivom dr. in predvsem nadvse simpatična oseba) prežene temne sence iz Planice in ker je knjiga prav njemu posvečena, je pravzaprav njena vsebina ena prav posebna metafora Planicovanja in je vredna branja že za to, ker drži bralca v bralnem šahu od začetka do konca.
Čestitam pisatelju Ivanu Sivcu za to knjigo in tudi nasploh, da je med tistimi redkimi domačimi in tujimi avtorji, ki ima na seznamu kar dve knjigi za branje. Ne, bralna značka, taka ali drugačna, še ne bo izumrla. Tisti, ki se vanjo spotikajo, pa dela zanjo samo reklamo. Hvala!

Danica Z.



Mirko P.
01.02.2019 ob 15:51

Spoštovani g. Ivan Sivec!


Včeraj, proti večeru sem se udeležil 127. glasove preje v Sokolskem domu v Škofji Loki, kjer smo imeli priliko slišati dejansko misli najboljšega današnjega slovenskega pisca in publicista, Vas g. Ivan! Srečen sem bil, da sem se srečal z Vami in Vas osebno pozdravil in končno občudoval slovensko besedo, ki ste jo namenili nam udeležencem glasove preje. Vaše globoke misli, prelite v vsa dela slovenske besede, so zares kot dejanja pred stoletji našega misionarja Primoža Trubarja. Naj Vam bodo naklonjene tako pohvale kot tudi mogoče kritike laikov slovenske besede kot odličja naše sedanjosti, ki nas na žalost večkrat že preraščajo tuje besede narodov, ki prihajajo z emigracijo v naše dežele in dežele Evropske unije. Lahko smo ponosni na na vsa vaša dela, ki ste jih že napisali in dela, ki nas še v prihodnosti čakajo izpod Vašega peresa. Koliko truda in časa je v tem opusu Vaših knjijžnih del. Se opravičujem, da se nisem udeležil pogostitve na zaključku glasove preje v predverju, namreč vedno bolj me je napadal kašelj in moral sem se umakniti srečanju ob kozarčku rujnega vinca ali soka. Še enkrat Vam čestitam za prisrčno srečanje in obenem Vam želim veliko zdravstvenega okrevanja, da Vam bo tretje življenjsko razdobje (Upokojenost) zares aktivno in udobno.
Prisrčen pozdrav Vam in Vaši družini! Kadarkoli prihajate na Gorenjsko se oglasite, veseli bomo Vašega obiska! Mirko P. z ženo Minko



Menči
01.02.2019 ob 11:10

Lepe knjige pišete, gospod Sivec.
Meni sta najbolj všeč Samotna divja roža in Ne pozabi najine ljubezni.
Hvala!

Menči



1064. PREDSTAVITEV
31.01.2019 ob 21:09

Dvorana Sokolskega doma - Glasova preja - Škofja Loka

Dragi Ivan!

Srečanja s Teboj so zmeraj nekaj posebnega. Ko sva predstavljala Tvojo knjigo o slikarju Mausarju v Žireh, si me rešil, ker sem prišel povsem nepripravljen in nisem bil 'sam' ...
Nocoj, na 127. Glasovi preji v Sokolskem domu v Škofji Loki pa sva se povsem ujela in tega sem zelo vesel!
Hvala Ti tudi v imenu Gorenjskega glasa!

Miha Naglič, voditelj večera
Jože Košnjek, novinarska starosta GG
Marija Volčjak, direktorica GG



Matevž
31.01.2019 ob 10:21

Knjiga IZGUBLJENO SRCE je res super in
jo priporočam vsem v branje,
posebno pa občanom Občine Krško.
Škoda, da župana ni bilo na predstavitvi,
na tako knjigo bi moral biti ponosen tudi on.
Nihče še ni o naših krajih napisal toliko lepega.

Matevž



Lojze Kunej, na predstavitvi knjige
30.01.2019 ob 09:46

Spoštovani,

V imenu iniciatorja za to prelepo knjigo, društva Gabriel Giraud, vas prisrčno pozdravljam. Še posebej pa našega pisatelja gospoda Ivana Sivca in njegovo soprogo Sonjo gospo, ki ga je v preteklih dneh po težki operaciji skrbno negovala in ga danes pripeljala na grad Rajhenburg.
Pravi blagoslov se mi je zgodil, da sem ga po pogrebu legendarnega Slavka Avsenika naključno spoznal. Osebo s tako mogočnim talentom, bistrostjo duha, disciplino, energijo in čustveno inteligenco. Da je v tako kratkem času lahko nastala knjiga IZGUBLJENO SRCE. Da bo lahka naša širna Slovenija spoznala velike mojstre svojega časa Rajhenburške trapiste. Menihe, ki so prinesli razsvetljenstvo, prižgali luč v naše kraje, jih dobesedno osvetlili in omogočili nesluten razvoj.
Veliko tega smo danes slišali, veliko več je napisano v tej knjigi. Ne bi rad ponavljal. Zato predlagam, da usmerimo pogled naprej. Kaj nas čaka.
V knjigi je veliko napisano o vztrajni bitki za umirjeno, dovršeno stanje duha in o mogočnem vplivu trapistov na gospodarski razvoj. Vse to je z nakupom gradu Rajhenburg, okoliških kmetijskih površin omogočil sin francoskega veletrgovca in veleproizvajalca s svilo Gabriel Giraud.
Veliko je napisano tudi o njegovem izgubljenem srcu, ki je še vedno na razstavi v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani. Kamor v nobenem primeru ne sodi. Ne sodi v Ljubljano, ker nima s trapisti nič. Ne sodi v muzej. Ker je to v neskladju tudi z mednarodnimi moralno etičnimi standardi. Domačini se ne moremo sprijazniti le z umetniškim delom evropsko priznane slikarke Vide Pfeifer SRCE SE VRAČA. Tudi pravo srce moramo dobiti nazaj.
Da osvežimo spomin. Zahteva našega društva, krajanov in župnije je, da se žara vrne v Brestanico. S srcem ali brez. Kar še ne vemo. Zaradi suma po rentgenu na Inštitutu za metalne konstrukcije v Ljubljani, ko v žari niso zasledili organske sledi. Zato je bila namera, da bi to ugotovili na specialnem rentgenu v Münchnu. Vendar do te realizacije ni prišlo. Ker ni bilo denarja za ta rentgen, medtem pa so po besedah gospe Barbare Ravnik, direktorice Narodnega muzeja, izgubili tudi dobro vezo z Münchenskem inštitutom.
V društvu smo našli v Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani najbolj verodostojno in strokovno usposobljeno institucijo za odgovor na to dilemo. Dr. Jože Balažič, direktor inštituta nam je po telefonu zagotovil, da so to raziskavo pripravljeni narediti v znanstvene namene. Brezplačno. Žaro bi preprosto odprli, kot so to redno počenjali trapisti, ko so periodično v njej menjavali formalin. Kar pomeni, da Narodni muzej nima nikakršnih etičnih in po brezplačni analizi Inštituta za sodno medicino tudi finančnih razlogov, da bi nasprotoval nameri za ugotovitev kaj dejansko je v srebrni posodi. Po raziskavi se mora žara vrniti v Brestanico, kamor po vseh moralno etičnih standardih edino sodi. Pietetno v zato posebej posvečeno grajsko kapelico ali baziliko Lurške Marije. Če v njej ni organske sledi srca – pa na stalno razstavo enote Muzeja za novejšo zgodovino na gradu Rajhenburg. Ker je tako narekoval strogi trapistovski red. Ker gre hkrati za zgodovino in bogato dediščino Rajhenburga.
V tem kontekstu bomo najprej zaprosili za pomoč občino Krško in gospoda župana mag. Mirana Stanka. Če pa ta intervencija ne bo zadostovala, bomo prisiljeni z aktivnostmi stopnjevati. Sprožili civilno iniciativo s podpisovanjem peticije, ki jo bomo z zahtevo do Narodnega muzeja v Ljubljani skupaj z vso argumentirano dokumentacijo odnesli predsedniku države gospodu Borutu Pahorju. In ga zaprosili, da poskrbi, da nacionalni muzej upošteva mednarodne moralno etične norme.
Iskreno verjamem, da nam bo pri tej akciji pomagala tudi ta čudovita knjiga. Ker se bodo sčasoma naši rojaki, ki bodo knjigo prebirali širom Slovenije prepričali, da se SRCU RAJHENBURGA dela velika krivica.
Hkrati sem prepričan, da se bo s pomočjo knjige, kakršne naš Rajhenburg še ni imel, znatno povečal obisk gradu, Brestanice, občine Krško, Posavja. Ker se to dogaja po sledeh vseh knjig našega najbolj plodnega pisatelja.

Lojze Kunej


Brestanica, 26. 1. 2019



MARINKA URŠIČ
28.01.2019 ob 00:14

RAZMIŠLJANJE - O ČLOVEKOVI POTREBI PO BLAGODEJNI TIŠINI


Januarski mraz, v teh dneh človeka kar potisne na zapeček, no, pravzaprav v fotelj. In seveda, je čas pravšnji - za kakšno dobro knjigo!
Pravkar prebiram najnovejšo knjigo pisatelja Ivana Sivca IZGUBLJENO SRCE. Zgodba v tej knjigi, se dogaja v srednjem veku, na gradu Rajhenburg, kateri stoji še dandanes in je vzorno vzdrževana kulturna dediščina brestaniške občine.
Kot vse Sivčeve knjige, me je tudi ta, takoj potegnila v svojo zgodbo!
Srednjeveške zgodbe, so vendar tako romantične, a ne da?! No, tudi dramatične!
Na tem mestu ne mislim obnavljati vsebine zgodbe, ki je res zanimiva in slej ko prej tudi v marsičem verodostojna. Srednjeveški čas, je takih, resničnih zgodb, poznal verjetno na tisoče, le da jih večina ostaja nezabeleženih! Dogajajo pa se tovrstne zgodbe kajpada še dan današnji!
Neuslišane ljubezni in življenjska razočaranja ter usodne okoliščine, so bile in so še, mnogokrat povod, da se, tako moški, kakor ženske, odrečejo posvetnemu življenju in gredo v samostan!
Cerkev, kot verska institucija, ki naj bi, v svoji osnovi delovala na duhovni ravni, se je takorekoč že na samem začetku polastila oblasti nad dušami! Seveda ne le duhovno, pač pa vse bolj in bolj materialno! Z zastraševanjem o grehu in s strogim moraliziranjem, je držala živelj v precepu! Hkrati, pa si je omislila možnost odpustkov, kajpada v materialni obliki in si na ta način nagrmadila ogromna bogastva! Znotraj delovanju Cerkve, pa je kljub v nebo segajoči pobožnosti, prihajalo do hudih trenj in nesoglasjih, kar je vodilo v razdor in v razne razcepitve duhovščine. V boju za versko oblast, je nastajala potreba po ustanavljanju raznih verskih redov. Vedeti moramo, da gre vsekakor za inteligenco - za razmišljujoče ljudi, ki jih je skozi veke dala sleherna doba in zlasti še - prebujajoči se srednji vek.
V pričujoči knjigi Izgubljeno srce, se zgodba torej plete znotraj samostanskih zidov - redovnikov Trapistov, ki so zapriseženi molku, njihovo geslo pa je: moli in delaj! Na prvi pogled, sila čudaška in predvsem dolgočasna življenjska izbira!
Vendar pa, mi je ta zgodba, dala več, kot le kratkočasno branje! Kajti, nobeno Sivčevo pisanje, ni kar iz trte zvito, temveč vsebuje bolj ali manj poučno jedro, ki človeka nagovarja k premišljevanju!
Vsak dober pisec, črpa svojo ustvarjalnost, pravzaprav iz osebnostne naravnanosti – fikcijo, pa dopolnjuje z verodostojnostjo opisovane vsebine!

No, vse to, v vseh Sivčevih literarnih delih - bralci zagotovo najdemo!
Zgodba, o samostanskem življenju, ki se odvija med duhovnimi brati reda Trapistov, ki so zavezani molčečnosti in tišini, me je nehote speljala v posebno razmišljanje, kako pomembna pravzaprav, je človeku – blagodejna tišina!
Vselej, že v času pred Kristusom in pa po Kristusu, so obstajali posamezniki, ki so čutili potrebo po osami, po tihem in globokem premišljevanju, proč od ljudi, najraje kje v puščavi. Tudi modrece, brez katerih v pravljičnem svetu ne gre, najdemo nekje v odmaknjenem, visokogorskem svetu, najraje v Tibetu.
Tibet, ta zibelka nirvane, postaja današnjim iskalcem notranjega miru, vse bolj dostopen! Slej ko prej bo, najverjetneje v interesu globalnih sil, prišlo do množičnega trženja tiste prave - prvinske tišine!
Ja, res, kako čudno se ta svet vrti! A, verjetno povsem premišljeno - iz temačnega ozadja usmerjano! Že se stvari prevešajo v absurd: bumerang, se vselej vrača tja, od koder je bil vržen! Svet, je postal že nevzdržno hrupen!
Hrupnost sveta - ubija dušo! To dejstvo, pa je vizija - globalizacije!
Neopazno, korak za korakom, se odmikamo od prvinskosti, s katero nas je že spočetka obdarilo Stvarstvo! Vse bolj smo podrejeni gibalu časa, neki izumetničeni miselnosti, ki je premišljeno vsiljena tako zvani - čredi človeštva! Ta, umetni stvor, ki ima nešteto imen, kot so moda, trend ali pa celo napredek, ima v rokah škarje in platno, pravzaprav vse niti, iz katerih ustvarja sleherniku med nami, različno dolg povodec, marsikdaj pa tudi konopec - za okoli vratu!
Čas, gre naprej in človek mora vštric s časom! Tako pravijo – tako tudi piše povsod, kjer naletimo na oglase in reklame! Odprtih ust, spremljamo razgibane zvočne in filmske kulise, si delamo skomine ob tem, kaj vse nam je na voljo, in na vse kriplje se seveda trudimo, da bi si čim več od tega tudi privoščili!
Ponudba je neverjetna: same življenjsko pomembne stvari: modne obleke in obutev, stilna stanovanjska oprema, avtomobili, kozmetika, vse to, kar bo že navzven, odražalo našo - zveličavno »osebnost«!
Seveda, tovrstna gradnja »osebnosti«, ni vselej lahka zadeva in zahteva od človeka veliko podjetnosti, ali pa vsaj obilico potnih srag! Dohitevati čas in njegove modne muhe, je mnogim postala notranja nuja in za ta, pisan ništrc, žrtvujejo sebe, vse svoje moči! Proti telesni izčrpanosti, si človek pač privošči kakšno poživilo, pa je! Dušne tegobe, pa si blaži z antidepresivi, ki jih je na izbiro v vsaki lekarni.
Človeštvo, je, žal, zapadlo v zdrs, v neusmiljeno kolesje novodobnega časa! Pustilo se je pretentati smernicam, nekih pogoltnih velesil iz ozadja, ki jim je skupno geslo – kapital in trženje!

Ustvarjen je začaran krog potrošništva, hrupne civilizacije in nenehnega pomanjkanja časa. Mlini življenja, meljejo hrupno in podivjano! Osnovne življenjske vrednote, kot so zdravje, mir v duši, vera, spoštovanje in ljubezen do sočloveka, vse to se drobi v črepinje! Večina človeštva, se je hočeš nočeš že predala in se prepustila pogubnemu toku.
Saj, kaj pa naj?! Je sploh mogoče – izskočiti?!
Nov čas, nove tegobe! Nad človeštvo, se kakor cunami zgrinja mogočen val depresije! No, v prid svetovnih farmacevtskih korporacij, je bilo verjetno tako tudi zasnovano! Tudi to je – donosno trženje! Tesnobe, depresije in stresno občutje, ti hudičevi izrodki nenehnega pritiska, načenjajo človeško osebnost!
Kam, naj se »bolna duša«, zateče po pomoč za ozdravitev?
O, pa saj smo civilizirana družba! Na razpolago imamo vendar množico najrazličnejših specialistov - od psihologov, do psihiatrov, bioenergetikov, ne nazadnje tudi gurujev in podobnih dušeslovcev! Edino, naši katoliški dušni pastirji, menim, da so, v tej smeri, malce zanemarili svoje poslanstvo…
Naša dušna stiska, resnično, postaja vse večja! Kako tudi ne! Venomer smo vpeti v potrebne in nepotrebne obveznosti, ne znamo se več izklopiti! Ne znamo
se odmakniti iz vrveža življenja - si privoščiti razkošja miru in blagodejne tišine!
Miru in tišine?! Kje, pa ju je sploh še najti?
Naj se mar človek zateče v kak samostan - med Trapiste, morda?!
Ja, tišina, je dandanašnji – cenjena in iskana redkost!
Pravo bogastvo, če jo še kje najdeš in jo užiješ! Je, kot pravi eliksir življenja!
Potreba po odmiku, po miru in tišini, nam prerašča že v hrepenenje! Nedavno, je človek hlepel po prešerni družbi, po veseljačenju, po gneči na plesišču, kjer je žehtelo od tajne intime! Dandanašnji pa - ropot novodobne glasbe, prevpije in zatolče v človeku sleherno čustvo in pomendra sleherni kalček blagega v duši…
Agresija, kot trend, tudi - v glasbi…
In vendar, tišina še obstaja! Tišina, je vendar le odsotnost glasov in zvokov!
Zasičena in razdražena, do dna svojega bistva, od nenehnega bombardiranja slabih novic, raznih kuharskih in zdravstvenih nasvetov, nezaželene glasbe, raznoraznih reklam in zvočnega balasta, sem se za začetek odrekla – radiu!
In nato še televiziji! No, resda ne povsem, ampak - v glavnem!
Glasbo, ki mi je po duši, si pa poiščem preko računalnika. O, kakšen oddih, kakšen balzam za dušo, ko se prepustim čarobnosti glasbe, glasbe po svoji želji! Kajti – moja duša, si želi le lepih pesmi in prijetne glasbe!
Če ne, pa vsaj – prijazne tišine!
Tišina, je zibelka dobrega počutja, kadar berem kakšno knjigo ali ko se predajam premišljevanju. Ali ko si ližem rane, ko si zdravim razbolelo dušo…
Najlepša zame, je tišina odročnih krajev v naravi, na brezpotjih gorskega sveta, kjer človek začuti bližino stvarstva… Tam, se predajam zlitju s prvobitnim in slednjič spet začutim notranji mir in svobodo bivanja…
Res, posvečeni, so taki trenutki - morda tudi zato, ker niso prav pogosti.
Tišina, nam je potrebna za oddih, za razmišljanje; je edina prava pot, ki nas privede do – bistva samega sebe! Le v tišini, si lahko zastavljamo tako globoka vprašanja, kot so: kdo sem, kaj si želim, kako naj se osmislim?
Le iz tišine, se porojevajo pravi odgovori in smernice za najboljšo izbiro!
Tišina – naravna zdraviteljica!
Tišina, zavidljivo bogastvo čudakov, ki si drznejo, (vsaj kdaj pa kdaj), izstopiti iz hrupnega vrveža vsakdanjika in najti spet - spokojnost duše!

Blagrujem te, blagodejna tišina!

Ob prebiranju Sivčeve zgodbe o menihih, zapriseženih tišini - si me, preljuba tišina, nocoj speljala v prav posebno razmišljanje!
Tudi prav - duši se je prileglo!



Danica Z.
27.01.2019 ob 20:25

Pridružujem se mnenju gospoda Aleša.
Vaše pesmi, ki so jih izvajali Prifarski muzikanti, so VELIČASTNE!!!
Ujeli ste se najboljši!
Lepe pohvale tudi avtorju glasbe, ki je bil v dvorani. Take pesmi nam pišite!
BRAVO!!!

Danica Z.



Aleš
27.01.2019 ob 20:21

Ivo, prijatelj spoštovani!
Mislim, da poznam Tvoje občutke ob tem dogodku. Saj verjamem, da si že zdavnaj vajen stvari, zadev, kjer se pojavlja Tvoje ime, kjer te častijo in povzdigajo. Ob tem verjetno dobiš nekoliko bolj trdo kožo kot drugi, ki se jim bolj poredko izkaže kakšna pozornost. A ob tem veličastju skladbe SEDEM MORNARJEV nisi mogel biti/ostati ravnodušen! Kakšno besedilo, kakšna melodija, kakšno stopnjevanje, dramaturgija ... Prava elegija, žalostinka preminulim mornarjem. Še celotni spremljevalni zbor je ponazarjal duhove mornarjev oz. blodenje, tavanje duš onkraj hada ... Tako sem to sam zaznal. Vezno besedilo v začetku je uvod v zgodbo samo in se krasno zlije z melodijo v nadaljevanju.
Joj, kako sem ponosen Nate, ponosen, da Te poznam, kako ti iskreno privoščim! Tvoje garanje v delu prinaša zelo bogato žetev, iz leta v leto rodi obilneje.
Naj tako ostane, glavno je, da si spet v polnem zagonu, naj se Tvoja lokomotiva ne utrudi še naslednjih vsaj 30 let ...
Aleš



1063. PREDSTAVITEV
27.01.2019 ob 06:49

Sinoči smo v veliki grajski dvorani skupaj s citrarko Jasmino in pevcem Marcom ter z odličnim vodenjem gospe Margarete ter ob lepih pripovedih kustosinje Irene in predsednika društva Gabriel Giraud Lojzeta prvič predstavili knjigo IZGUBLJENO SRCE.
V spominsko knjigo so mi napisali:

Spoštovani pisatelj Ivan Sivec!

Velika sreča je spoznati, se pogovarjati s človekom take širine duha, polnega idej in iskrivih misli, kot ste Vi. S knjigo Izgubljeno srce nas niste samo spomnili na bogato in svetlo plat preteklosti našega kraja in gradu. Odprli ste nas tudi svetu. Hvala za vse lepe misli in najlepše želje za uspešno delo v bodoče in Vaše dobro počutje.

Margareta Marjetič, predsednica Kulturnega društva Svoboda Brestanica


Spoštovani gospod Ivan Sivec!

Vesela sem, da sem Vas spoznala in da sem sodelovala z Vami pri nastajanju knjige Izgubljeno srce.
Čeprav sem bila najprej v dvomu, kako Vam bo uspelo napisati zgodbo o menihu trapistu, katera življenjska zgodba bo prepletena tudi z ljubezenskimi čustvi do ženske, Vam je to super uspelo. Res ste mojster pisane besede.
Želim Vam še veliko zdravih let in veliko pisateljskega ustvarjanja.
Najino sodelovanje mi bo ostalo v najlepšem spominu. In hvala za posvetilo v knjigi - tudi Vaše srce ne bo nikoli izgubljeno!

Irena Furst, kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije, enota Brestanica


Spoštovani gospod pisatelj!

Pravi blagoslov se mi je zgodil, da sem Vas spoznal. Osebo s takšnim talentom, bistrostjo duha, disciplino, energijo in čustveno inteligenco. In da je tako v kratkem času nastala naša knjiga IZGUBLJENO SRCE. Da bomo lahko širom Slovenije spoznali velike mojstre svojega časa, RAJHENBURŠKE TRAPISTE. Menihe trapiste, ki so kot junaki razsvetljenstva prižgali luč v naših krajih, jih dodobra osvetlili in omogočili nesluten razvoj.
Prisrčna hvala za ta blagoslov!
Ostanite takšni, kot ste! Zame skoraj VSEMOGOČNI. Predvsem pa zdravi, srečni v krogu Vaše cenjene družine - še dolgo, dolgo vrsto let!

Lojze Kunej, predsednik društva Gabriel Giraud



Francka
25.01.2019 ob 22:25

Na TV sem slišal, da vam je Ferenc zaželel po operaciji čim več zdravja. Ker je to posnetek, ste gotovo že čisto zdravi.
Na FB vidim, da hodite že v hribe.
Lepo, lepo!

Vaša bralka Francka



pismo g. Kuneju iz Mendoze
25.01.2019 ob 10:38

Predragi Lojze!

Globoko radost doživljava ob misli na predstavitev knjige "Izgubljeno  srce".

Kot hitri oblaki se vrstijo spomini številnih življenjskih dogodkov: Radijevo posestvo, mamin dom na Dovškem, stari ata Jože, nekatere sestre in stric, njihova "jabka" in vinograd z zidanico, Radejeva njiva podarjena za krajevno pokopališče, družine Kunej, Senica, bratranci z  družinami in vsi prijatelji s katerimi se danes združujemo!
Cerkev na Senovem, prelepa rajhenburška bazilika in tudi grad, tam na strmem in skoraj nedosegljivem griču.
Spomini skoraj zabrisanih prvih let življenja!
Spomini poznejših potovanj (obiskov) v predrago domovino. 
Vsi spomini osvetljeni z ljubeznijo do vrednot podedovanih od vestnih staršev so danes naš neprecenljiv zaklad.
To so naše korenine!

"Izgubljeno srce"!
Čestitava Tebi, predragi Lojze, za vse kar si dosegel glede Giraudovega srca.
Posebna zahvala pisatelju in prijatelju Ivanu Sivcu za vse storjeno delo.
Prav je, da se zgodovinski dogodki preiščejo in pridejo do resnice.
Prav je, da se ohranijo korenine naših prednikov in njihovih krajev.
Izgubljeno, zamolčano, oskrunjeno, skrito ali zakopano Giraudovo srce je danes že spomenica posavskih prelepih krajev.
Giraudovo srce je že spomenik doprinosu bratov trapistov naši domovini.
Razstavljen ali skrit!
To ste že dosegli.
Čas bo povečal njegovo resnico!

Zahvala vsem!
Bozidar in Cvetka 



županovo pismo pobudniku za knjigo
25.01.2019 ob 10:20

Spoštovani gospod Kunej,

Zahvaljujem se vam za povabilo. Povabilu se žal ne bom mogel odzvati, saj imam ta dan v Ljubljani neodložljivo obveznost v okviru družine. Moram pa povedati, da sem imel priložnost prebirati najnovejšo knjigo gospoda Sivca, ki jo boste v soboto uradno predstavili. Gre za zanimiv roman, ki je podprt z zgodovinskimi dejstvi. Potrebno je dati priznanje gospodu Sivcu, da je resnično mojster pisane besede, saj je uspel v kratkem času napisati tako obsežno in zanimivo delo.

Lepo vas pozdravljam,


mag. Miran Stanko



Meri
24.01.2019 ob 08:17

Gospod Sivec,

z nestrpnostjo čakam sobote, ko Vas bom osebno spoznala na gradu Rajhenburg ob predstavitvi Vaše knjige o naših krajih.

Prisrčno dobrodošli!

Meri



Marija iz Celja
22.01.2019 ob 10:02

Gospod pisatelj Ivan Sivec,

zelo sem vesela, da imamo vas in da nam pišete lepe slovenske knjige.
Pravkar sem prebrala roman Izgubljeno srce in zdi se mi, da ste zabili žebljico na glavico.
Čestitam, tako dobre knjige nisem brala že vrsto let.

Lep pozdrav in naj Vam teče pero še naprej tako lepo!


Marija



DOROTEJA
18.01.2019 ob 15:07

Spoštovani g. Sivec!

Pravkar sem prebrala vašo knjigo SANJE, DALJŠE OD ŽIVLJENJA. Knjiga mi je zelo polepšala letošnje novoletne praznike. Je res prečudovita.
Naj Vam zaupam, da sem še starega kova in da rada berem knjige, še posebno Vaše. Razume se, da je tako, saj sem po očetovi strani daljna Prešernova sorodnica, po mamini pa Jenkova.
To mi je res v čast.
Želim Vam še na mnoga leta, veliko zdravja in še kaj napišite!

Doroteja P.



Majda L.
18.01.2019 ob 11:20

Hvala za lepo knjigo Izgubljeno srce. Gospod Kunej je prav zapisov, da ste zelo disciplinirani in delovni. To morajo biti tam doli v Krškem veseli, da so dobili tako dragoceno knjigo.
Napišite še kaj takega lepega, prosim!

Majda



Toni
15.01.2019 ob 17:30

Gospod Sivec,
danes pišejo v Slovenskih novicah, kako ste dobri. Na dveh straneh.
Malo pretiravajo, a dobri ste res!
Čestitke!

Toni



Mija
15.01.2019 ob 09:10

Knjiga Izgubljeno srce me je prešinila. ODLIČNA, gospod pisatelj. In tudi vznemirila. Kaj delajo naše oblasti, da SRCA ne vrnejo v Brestanico, tam kjer mora biti.
Upam, da se bo prav s pomočjo vaše knjige to uredilo.

hvaležna bralka
Mija



Matevž
13.01.2019 ob 15:04

Knjiga IZGUBLJENO SRCE je RES neverjetno dobra, pa še lepe fotografije so zraven. To pa je nekaj za Brestanico!

m.



Helena
13.01.2019 ob 06:44

Spoštovani g.Ivan
Ob vašem novem romanu IZGUBLJENO SRCE, ki je prekrasen in ga bom z veseljem priporočala vsem prijateljem, Vam veselo nazdravljam!
Vse dobro in lep.pozdrav iz Brestanice.....
Poleg vašega romana paše tudi kozarec grajske penine.
Lp Helena



Danica Z.
11.01.2019 ob 10:35

Ivan Sivec
Izgubljeno srce
SLOVENSKE GRAJSKE ZGODBE

Knjigo pisatelja Ivana Sivca Izgubljeno srce sem prejel v roke s posebnim rešpektom. Seveda predvsem zato, ker je to njegova 150. knjiga. Osupljiva številka!
Gospod Lojze Kunej, predsednik društva Gabriel Giraud, je v spremni besedi knjige zapisal, da se v žilah pisatelja Sivca pretakajo vrline menihov trapistov: skromnost, klenost, neuklonljivost, delavnost, spretnost, bistrost duha, stroga disciplina … predvsem pa izredna ustvarjalnost.
Jaz dodajam še naslednje, ki zagotovo tudi trapistom niso bile čisto tuje: natančnost, prijaznost, zanesljivost, odločnost, zvedavost, odgovornost, humornost, pronicljivost, skrivnostnost, iskrivost, igrivost, marljivost, radoživost, zvestoba, pozornost …
Spremno besedo vedno preberem pred branjem glavne vsebine in na koncu branja še enkrat.
Tokrat sta oba avtorja spremnih besed – predsednik društva Lojze Kunej in kustosinja Irena Fürst zelo dragoceno odstrla preteklost zgodovine gradu Rajhenburg. Obe spremni besedi sta tudi zelo poučni in bodo tako tamkajšnjim domačinom kot tudi vsem drugim Slovencem na široko odprla oči, v kako pomembnem kraju živijo in kako odločilne stvari so se odvijale v Rajhenburgu, današnji Brestanici.
In zdaj h knjigi! Sem kar vedela, da nam bo pisatelj spet prepletel med zgodbo kakšno skrivnost. In jo je. Čestitam za to presenečenje, ki sem ga razkrila šele na koncu.
Ko sem prebrala zgodbo Izgubljeno srce, se je v meni naselil nemir. Prepričana sem bila, da se bo izgubljenost' nanašala samo na dejansko menihovo srce in da v zgodbi ne bo nič romantike. Pa sem se krepko uštela.
Prišlo je do takih zapletov in opisov, da …
Da se kar nizajo druga za drugo, se med seboj prepletajo, pa dogajanje v Franciji in na samem gradu, pa po vaseh v bližini gradu, pa v Zagrebu … Lahko rečem, da je kar pogumen, tale gospod Sivec, da si je to upal napisati o enem menihu, saj je vmes veliko ljubezni in še marsikaj drugega nepredvidljivega. In pa tudi poučnega za staro in mlado. Skrivnostni zapiski patra Bernarda nas bralce pošteno vržejo s tira. V začetkih romana pa je tudi mnogo življenjskih iztočnic in podukov.
Predvsem pa mi je blizu nagovarjanje brata Bernarda, se moramo biti – pri kateri koli življenjski izkušnji – pogumni, odkriti, nesebični.
So Sivčeve besede in stavki, ki so vredni večkratnega branja. Naj se ustavimo samo ob dveh:
„Vrednost tišine.“
„Obeti zaupanja.“
Pa ne samo sam roman, ki je vreden večkratnega branja, tudi Sivčeve fotografije so odlične, znova pa sem ugotovila, da zna vedno poiskati za pomoč verodostojne osebe, od gospe kustosinje do patra v Banja Luki. Ob koncu pa se vsem, ki so mu stali ob strani, tudi spoštljivo zahvali. In kako srčen je gospod Kunej! Brez njega knjige ne bi bilo. Še manj pa brez Sivca. Ko boste knjigo prebrali, boste razumeli tudi to.
Upam, da se bodo v tem stilu Slovenske grajske zgodbe tudi nadaljevale.
Gospodu pisatelju pa želim veliko zdravja, da bomo tudi v prihodnjih letih uživali v napetih dogodivščinah po grajskih sobanah.
Tako njemu kot njegovi muzi, ženi Sonji, želim veliko ZDRAVJA in SREČE, skupaj s puhasto snežinkasto razglednico, zazrto v januar 2019
Danica Zupan, Šentrupert



Vinko
10.01.2019 ob 06:44

Spoštovani prijatelj Lojze!


Sporočam, da sem Sivčevo knjigo predal obema prijateljema. Med prazniki sem jo prebral na mah, v enem dnevu. Moram reči, da me je prijetno presenetila. Morda tudi zato, ker sem bil v pričakovanju izida knjige preveč nezaupljiv. Zgodba o Radejevih je privlačna, napeta, zanimiva, čeprav na trenutke skoraj neverjetna. Saj je izmišljena, kajne? Ali pa morda sloni na nekaterih resničnih doživljajih? Avtor je vanjo posrečeno vpletel vse prvine trapistovskega reda, kar je dragoceno. Bralec lahko tako nazorno spoznava življenje trapistov, ustroj njihovega reda, njihovo naprednost in delavnost. Mislim, da smo knjige lahko veseli.

Tvoj prijatelj Vinko



Statistika
09.01.2019 ob 16:51

V minulem letu, v letu 2018, je bilo po podatkih cobissa v slovenskih knjižnicah izposojenih

34.302 Sivčevih knjig.


Največkrat izposojene knjige so bile:

1) Ne pozabi najine ljubezni ...... 1538 krat

2) Prihajam vsak dan na breg ...... 852

3) Vitezi jutranje zarje .......... 813

4) Samotna divja roža ............. 742

5) Zadnji mega žur ................ 725

6) Kraljica s tremi kronami ....... 696

7) Bleščeče celjske zvezde ........ 681

8) Poslednji celjski knez ......... 622

9) Kralj Samo ..................... 517

10) Dopust s taščo ................ 508

ITN.



Pavel Č.
07.01.2019 ob 17:39

Prebral sem Izgubljeno srce.
Lepa knjiga.
Pa tudi zelo lepe slike. Prav ponosen sem, da je pri nas tako lepo.

Pavel



Franc K.
06.01.2019 ob 11:04

Čestitam h knjigi Izgubljeno srce. To bo šlo v zgodovino.Nihče o Rajhenburgu in Brestanici ni opisal to še nikdar tako lepo in obsežno. Čeprav niste iz naših krajev, bom rekel: Gospod pisatelj, kapo dol pred Vami!

Franc K.



Marjana
05.01.2019 ob 16:23

Gospod pisatelj,

prebrala sem vašo knjigo Izgubljeno srce in moram vam povedati, da mi je bila zelo všeč. Lepo ste spletli zgodbo in lepo prikazali tako trapiste kot ljudi na gradu in pod gradom Rajhenburg. Gospoda Lojzeta Kuneja pa dobro poznam in moram reči, da je to pošten in prijazen človek, katerega vsi spoštujemo in se mu klanjamo kot domačinu.
Le tako naprej!


Marjana



Edi
03.01.2019 ob 15:51

A mi lahko napišete obnovo Zadnji mega žur



Meri K.
01.01.2019 ob 16:35

Gospod pisatelj,
ob praznikih vedno preberem kako vašo knjigo.
Tokrat sem DVE.
O Aljaski in Ne pozabi najine ljubezni.
Dvakrat zanimivo.
Želim Vam obilo zanimivih knjig tudi v novem letu 2019!



Jernej
01.01.2019 ob 08:39

DOBRO JUTRO TER ZDRAVO,SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 2019!

bralec Jernej





(mnenja iz druge polovice leta 2018)     NAPREJ >>>