Ivan Sivec: Neznani znanci 
Ivan Sivec: Neznani znanci

Naslovnica knjige Neznani znanci
NEZNANI ZNANCI je knjiga, v kateri je predstavljeno 28 literarnih ustvarjalcev v oeh sorodnikov in poznavalcev. O njih so spregovorili literarni strokovnjaki in poznavalci, pa tudi pisateljev oz. pesnikov brat, sestra, ena, sin, vnuk, neak in praneak. V knjigi so tudi aktualni naslovi in telefoni spominskih sob in hi omenjenih avtorjev. Torej priporoljivo za vse ole, poitnike skupine in izletnike. Z besedo in sliko so predstavljeni:
  • PRIMO TRUBAR (1508-1586)
  • ANTON TOMA LINHART (1756-1795)
  • VALENTIN VODNIK (1758-1819)
  • JERNEJ KOPITAR (1780-1844)
  • JURIJ VODOVNIK (1791-1858)
  • ANTON MARTIN SLOMEK (1800-1862)
  • FRANCE PREEREN (1800-1849)
  • FRAN LEVSTIK (1831-1887)
  • JOSIP JURI (1844-1881)
  • SIMON GREGORI (1844-1906)
  • JAKOB ALJA (1845-1927)
  • IVAN TAVAR (1851-1923)
  • JANKO KERSNIK (1852-1897)
  • ANTON AKERC (1856-1912)
  • FRAN MILINSKI (1867-1932)
  • FRAN SALEKI FINGAR (1871-1962)
  • IVAN CANKAR (1876-1918)
  • OTON UPANI (1878-1949)
  • JOSIP VANDOT (1884-1944)
  • FRANCE BEVK (1890-1970)
  • JANEZ JALEN (1891-1966)
  • PREIHOV VORANC (1893-1950)
  • SREKO KOSOVEL (1904-1926)
  • ANTON INGOLI (1907-1992)
  • MIKO KRANJEC (1908-1983)
  • CIRIL KOSMA (1910-1980)
  • KAREL DESTOVNIK-KAJUH (1922-1944)
  • LEOPOLD SUHODOLAN (1928-1980)
Predstavljeni pisatelji po vsem tem niso ve samo del preteklosti, pa pa ivijo z nami v sedanjosti, saj nas je znano obogatilo z neznanim, da je odslej razumljivo, znano in s tem blie srcu. Vse pa lahko obogati tudi spoznanje, da bo vedno znova mogoe naa vdenja e nadgraditi.
Recenzent Joe Zupan



JOSIP JURI
Poklic: asnikar, urednik

Josip Juri
Rojen: 4. marca 1844 na Muljavi

Nebesno znamenje: riba

Umrl: 3. maja 1881 v Ljubljani

Starost: 37 let

Dela za mladino: Jurij Kozjak, Kozlovska sodba v Vinji Gori, Domen, Sosedov sin …

Dela za odrasle: Deseti brat, Rokovnjai, Tugomer, Cvet in sad …

Bili so pri nas Slovenskem nekdaj drugi in drugani asi. Ko bi bilo mogoe, da pride kdo naih pradedov z onega sveta, teko bi spoznal spremenjenih vnukov in lastne svoje domovine. Ne mislimo samo na tiste premembe, ki jo e dandananji stari oetje z zapeka pripovedujejo in toijo, da se je nas napuh poprijel, da se mi oblaimo v tanka, mehka oblaila, nai oetje pak in nae matere so nosile in nosili surovo prtenino domae preje in domaega kroja; temve menimo le spremembo splonega ivljenja vsega ljudstva.

JURIEVA DOMAIJA NA MULJAVI
Jurieva domaija na Muljavi Foto: Ivan Sivec

Odprto od 1. 3. - 1. 12., od torka do sobote od 8.00-12.00 in 14.00-17.00, ob nedeljah in praznikih od 13.00-17.00. Tel.: 01/7876-500 in 041/686 382


PAJBARJEV POBI JE BIL NA STRANI REVNIH

Ciril JuriVerjetno ni Slovenca, ki ne bi poznal Josipa Juria in prijazne dolenjske vasice Muljave. Prav vsakdo pa morda ne ve, da je Jurievo rojstno hio postavil leta 1826 pisateljev ded in da do danes ni bila predelana. Ob gozdiku pa stoji tudi simpatina Krjavljeva koa, nedale stran pa tudi kaa, suilnica za lan in ebelnjak. Marsikdo pa tudi kar ostrmi, ko se na Muljavi lahko pogovori e z dvema lovekoma, ki sta tesno povezana s pisateljem: praneakom Cirilom Juriem in upanom Jernejem Lampretom, ki se je e ve kot stokrat pojavil kot Krjavelj s kozo.

Ciril Juri je kljub astitljivi starosti e vedno zgovoren in vesel lovek. Prav rad bi - e bi le imel dovolj asa - na dolgo in iroko razpredal tako o starih kot novih asih. Njegova posebnost pa je tudi ta, da je bil e rojen v Jurievi rojstni hii, v kamri.

»Moj stari oe Anton je bil pisateljev brat. O naem Joku, Pajbarjevem pobiu, tako vem e nekaj tako reko iz prve roke oziroma iz ustnega izroila. Oe se za pisateljevo izobraevanje ni preve zanimal, ded pa ga je zelo podpiral. Josip je najprej zael hoditi v olo na Krko. Pa v prvem razredu za uenje ni bil preve vnet in je raje kot k uitelju, ki je sicer menda rad pogledal v kozarec, raje zavil kar v gozd. Ko pa bi moral po prvem letu olanja doma pokazati, kako zna brati, so mu dali v roke molitvenik, on pa je takoj brezhibno iz njega prebral oena. Vse bi bilo v redu, e ne bi dve leti stareja sestra Marija opazila, da molitvenik dri narobe obrnjen. Oe pa zaradi tega ni bil prav ni jezen. Rekel mu je: 'No, saj za pastirja ti pa res ni treba znati brati.'«


Spostovani obiskovalci! Ce to knjigo poznate, Vas vljudno vabimo, da jo ocenite. Glasujete tako, da kliknete na oceno, ki se Vam zdi najprimernejsa.
Knjiga Neznani znanci je:
 Zelo priporočljiva
 74%Zelo priporocljiva: 74%Zelo priporocljiva: 74%
 Solidna
 17%Solidna: 17%Solidna: 17%
 Nekaj srednjega
 4%Nekaj srednjega: 4%Nekaj srednjega: 4%
 Še sprejemljiva
 2%Se sprejemljiva: 2%Se sprejemljiva: 2%
 Neužitna
 3%Neuzitna: 3%Neuzitna: 3%
Število glasov: 757