Ivan Sivec: Kraljica Slovencev

Naslovnica knjige Kraljica Slovencev

Pisatelj Ivan Sivec je v tej knjigi v literarni obliki prikazal zgodovino brezjanske božje poti od njenega nastanka do danes. V obliki pripovedi pokaže življenje slikarja Leopolda Layerja, ki je naslikal milostno podobo Marije Pomagaj, začetek in rast romanj, prihod frančiškanov, čudežne ozdravitve, kronanje milostne podobe, Marijo Pomagaj kot medvojno begunko, Brezje kot kraj odpuščanja in sprave, romanje bolnikov in invalidov in končno papežev obisk na tej najbolj znani slovenski božji poti. Knjiga je izšla ob stoletnici kronanja Marijine podobe. Dodano je tudi 16 strani barvne priloge z arhivskimi fotografijami.

Poglavja:
  • Nova kapelica
  • Tri nesreče
  • Milostna podoba
  • Prvi čudež
  • Še trije primeri
  • Zdravniki brez besed
  • Veličastna bazilika
  • Pritrkovalec Miha
  • Dom frančiškanov
  • Cankarjeva Pomočnica
  • Marijino kronanje
  • Podobica s soške fronte
  • Pokroviteljica kongresa
  • Obisk kardinala
  • Tri zgodbice
  • Begunka
  • Nazaj v planinski raj
  • Darilo
  • Sprava
  • Marija, pomagaj
  • Narodno svetišče


/ odlomek iz knjige /

(začetek povesti)
NOVA KAPELICA

Župnik Urban Ažbe se je tistega sončnega oktobrskega dne leta Gospodovega 1799 vračal iz Kranja domov kar peš proti svoji fari. Bil je tako lep dan, da bi bilo škoda, če ga ne bi občutil od blizu. Zadnja jesenska toplota se je tako toplo razlivala čez brezjansko polje, da se mu je zdelo, kot bi ga oblivala zlata mehkoba naravnost izpod neba. Povsod po njivah so kmetje pospravljali zadnje pridelke, še zadnje ptice so se zbirale v krošnjah pred odhodom v južne kraje, tam gori na vrhu hribov pa so se že bleščale prve kape snega. V daljavi se je z belo kapo svetil Stol, nekje v ozadju je kimal s sivo glavo očak Triglav, bližnja Dobrča pa je bila še vsa odeta v goreče jesenske barve. Spodaj pod poljem pa je s svojo večno melodijo komaj zaznavno šumela Sava.

Gospod Urban je imel rad te kraje. Kako jih ne bi imel, ko pa je prav tu pod Karavankami Bog nasul toliko lepote in vsestranske milosti, da je bilo srce radostno ob vsakem letnem času. Prav taki pa so bili tudi ljudje. Pridni kot mravlje, pošteni do obisti, iskreno bogaboječi. Res je imel nenavadno srečo, da mu je škof dodelil v dušno pastirsko in tudi siceršnje upravljanje prav faro Mošnje. Na zunaj ni bila bogata, zunanje lepote pa je bilo na pretek, pa tudi tako dobrih ljudi ni bilo srečati povsod na slovenskih tleh.

Namenoma je naredil daljši ovinek po poljski poti mimo vasice Brezje. Kadar koli se je mudil na brezjanskem polju, vedno je v svojem srcu začutil posebno radost in veselje. Ni si znal razložiti, zakaj prihaja do tega, pa vendar se je prav tam na sredini široke terase nad Savo počutil nekam vznesenega, tako rekoč nadzemeljskega, skoraj takšnega, kot bi že vstopil v raj. Čeprav so bile Brezje majhna vas - štele so devetinpetdeset napol zidanih hiš oziroma lesenih koč - se je na polju pod planinami vedno počutil kot človek, ki je stopil v pravi zemeljski raj. Tam je bilo vse tako ljubko, hkrati pa tudi prijazno, domače, tako rekoč nebeško lepo.

Še posebej milo se mu je storilo, ko je šel mimo cerkvice sv. Vida, ki je stala tako rekoč na robu vasi, nekaj lučajev stran od polzidanih domovanj Brezjanov, torej nedaleč stran od najbolj imenitnih hiš na Brezjah. Cerkvica ni bila velika - po dolžini je merila vsega štirinajst metrov - pa vendar se mu je vedno zazdelo, kadar je tam opravljal sveto mašo, kot da je na robu velikega brezjanskega polja še posebej posvečeno in od Boga nasploh izbrano mesto. Prav nenavadno je bilo, da je bila ta cerkvica samo podružnična in da je bila farna tista njegova v Mošnjah. Mošnje so stale stisnjene pod hrib, tu pa je bilo svetišče postavljeno vsem na očeh, pa tudi vsem v spomin in opomin.

»Prihodnje leto boš pa dobila novo kapelico,« je rekel župnik Ažbe proti cerkvici, ko je šel mimo nje. »Zidarja Simon in Lovrenc sta poštena človeka in obljube zagotovo ne bosta prelomila.«

Spostovani obiskovalci! Ce to knjigo poznate, Vas vljudno vabimo, da jo ocenite. Glasujete tako, da kliknete na oceno, ki se Vam zdi najprimernejsa.
Knjiga Kraljica Slovencev je:
 Zelo priporočljiva
 70%Zelo priporocljiva: 70%Zelo priporocljiva: 70%
 Solidna
 18%Solidna: 18%Solidna: 18%
 Nekaj srednjega
 7%Nekaj srednjega: 7%Nekaj srednjega: 7%
 Še sprejemljiva
 2%Se sprejemljiva: 2%Se sprejemljiva: 2%
 Neužitna
 3%Neuzitna: 3%Neuzitna: 3%
Število glasov: 832