Ivan Sivec: Kraljica Slovencev 
Ivan Sivec: Kraljica Slovencev

Naslovnica knjige Kraljica Slovencev

Pisatelj Ivan Sivec je v tej knjigi v literarni obliki prikazal zgodovino brezjanske boje poti od njenega nastanka do danes. V obliki pripovedi pokae ivljenje slikarja Leopolda Layerja, ki je naslikal milostno podobo Marije Pomagaj, zaetek in rast romanj, prihod franikanov, udene ozdravitve, kronanje milostne podobe, Marijo Pomagaj kot medvojno begunko, Brezje kot kraj odpuanja in sprave, romanje bolnikov in invalidov in konno papeev obisk na tej najbolj znani slovenski boji poti. Knjiga je izla ob stoletnici kronanja Marijine podobe. Dodano je tudi 16 strani barvne priloge z arhivskimi fotografijami.

Poglavja:
  • Nova kapelica
  • Tri nesree
  • Milostna podoba
  • Prvi ude
  • e trije primeri
  • Zdravniki brez besed
  • Veliastna bazilika
  • Pritrkovalec Miha
  • Dom franikanov
  • Cankarjeva Pomonica
  • Marijino kronanje
  • Podobica s soke fronte
  • Pokroviteljica kongresa
  • Obisk kardinala
  • Tri zgodbice
  • Begunka
  • Nazaj v planinski raj
  • Darilo
  • Sprava
  • Marija, pomagaj
  • Narodno svetie


/ odlomek iz knjige /

(zaetek povesti)
NOVA KAPELICA

upnik Urban Abe se je tistega sonnega oktobrskega dne leta Gospodovega 1799 vraal iz Kranja domov kar pe proti svoji fari. Bil je tako lep dan, da bi bilo koda, e ga ne bi obutil od blizu. Zadnja jesenska toplota se je tako toplo razlivala ez brezjansko polje, da se mu je zdelo, kot bi ga oblivala zlata mehkoba naravnost izpod neba. Povsod po njivah so kmetje pospravljali zadnje pridelke, e zadnje ptice so se zbirale v kronjah pred odhodom v june kraje, tam gori na vrhu hribov pa so se e bleale prve kape snega. V daljavi se je z belo kapo svetil Stol, nekje v ozadju je kimal s sivo glavo oak Triglav, blinja Dobra pa je bila e vsa odeta v goree jesenske barve. Spodaj pod poljem pa je s svojo veno melodijo komaj zaznavno umela Sava.

Gospod Urban je imel rad te kraje. Kako jih ne bi imel, ko pa je prav tu pod Karavankami Bog nasul toliko lepote in vsestranske milosti, da je bilo srce radostno ob vsakem letnem asu. Prav taki pa so bili tudi ljudje. Pridni kot mravlje, poteni do obisti, iskreno bogabojei. Res je imel nenavadno sreo, da mu je kof dodelil v duno pastirsko in tudi sicernje upravljanje prav faro Monje. Na zunaj ni bila bogata, zunanje lepote pa je bilo na pretek, pa tudi tako dobrih ljudi ni bilo sreati povsod na slovenskih tleh.

Namenoma je naredil dalji ovinek po poljski poti mimo vasice Brezje. Kadar koli se je mudil na brezjanskem polju, vedno je v svojem srcu zautil posebno radost in veselje. Ni si znal razloiti, zakaj prihaja do tega, pa vendar se je prav tam na sredini iroke terase nad Savo poutil nekam vznesenega, tako reko nadzemeljskega, skoraj taknega, kot bi e vstopil v raj. eprav so bile Brezje majhna vas - tele so devetinpetdeset napol zidanih hi oziroma lesenih ko - se je na polju pod planinami vedno poutil kot lovek, ki je stopil v pravi zemeljski raj. Tam je bilo vse tako ljubko, hkrati pa tudi prijazno, domae, tako reko nebeko lepo.

e posebej milo se mu je storilo, ko je el mimo cerkvice sv. Vida, ki je stala tako reko na robu vasi, nekaj luajev stran od polzidanih domovanj Brezjanov, torej nedale stran od najbolj imenitnih hi na Brezjah. Cerkvica ni bila velika - po dolini je merila vsega tirinajst metrov - pa vendar se mu je vedno zazdelo, kadar je tam opravljal sveto mao, kot da je na robu velikega brezjanskega polja e posebej posveeno in od Boga nasploh izbrano mesto. Prav nenavadno je bilo, da je bila ta cerkvica samo podrunina in da je bila farna tista njegova v Monjah. Monje so stale stisnjene pod hrib, tu pa je bilo svetie postavljeno vsem na oeh, pa tudi vsem v spomin in opomin.

»Prihodnje leto bo pa dobila novo kapelico,« je rekel upnik Abe proti cerkvici, ko je el mimo nje. »Zidarja Simon in Lovrenc sta potena loveka in obljube zagotovo ne bosta prelomila.«

Spostovani obiskovalci! Ce to knjigo poznate, Vas vljudno vabimo, da jo ocenite. Glasujete tako, da kliknete na oceno, ki se Vam zdi najprimernejsa.
Knjiga Kraljica Slovencev je:
 Zelo priporočljiva
 69%Zelo priporocljiva: 69%Zelo priporocljiva: 69%
 Solidna
 19%Solidna: 19%Solidna: 19%
 Nekaj srednjega
 8%Nekaj srednjega: 8%Nekaj srednjega: 8%
 Še sprejemljiva
 2%Se sprejemljiva: 2%Se sprejemljiva: 2%
 Neužitna
 2%Neuzitna: 2%Neuzitna: 2%
Število glasov: 861