Ivan Sivec: Kamen nad gladino 
Ivan Sivec: Kamen nad gladino

Naslovnica knjige Kamen nad gladino
O ivljenju in delu evropsko priznanega jezikoslovca Jerneja Kopitarja.

Preprosto je veliko Kopitarjevo znanstveno delo z ivljenjem vred kar krialo po takni predstavitvi, da bi ga razumeli prav vsi ljudje, ki radi berejo biografske romane.
avtor knjige

Grb Obine Vodice

Pisatelju Ivanu Sivcu se zahvaljujem za kleno slovensko besedo, vsem bralkam in bralcem pa elim veliko uitka ob branju te izjemno zanimive in poune knjige.
Brane Podborek,
upan obine Vodice


Portret Jerneja Kopitarja
Portret Jerneja Kopitarja
narisal Samo Sovre


/ iz vsebine /

Ko je jeseni leta 1803 odel Franc Anton tudirat na Dunaj, je Jerneju kazalo, da si bo moral poiskati svoj vsakdanji kruh drugje, pri kakni veliko manj ugledni druini. A v Ljubljani ni imel znancev in si kaj posebnega ni obetal.

A se je zgodil novi mali ude!

Ko je e kazalo, da se bo moral iz Bonazzove hie izseliti, mu je gospa rekla s skrivnostnim glasom:
»Res ste e mladi, a veliko veste. Predvsem vas cenim, ker ste najinega sina tako dobro pripravili za tudije na Dunaju. e takoj je dobil odline ocene. O vsem tem, katere jezike obvladujete in kako se vneto poglabljate v vsa znanstvena vpraanja, sem pripovedovala tudi svojemu bratu igu. In on pravi, da bi vas rad osebno spoznal!«

Jernej je odrevenel po vsem telesu. Niti na kraj pameti mu ni padlo, da bi bil sam kot triindvajsetletni mladeni lahko zanimiv tudi za tako velikega gospoda, kot je bil najbolj ugledni ljubljanski baron iga Zois.

Tisto no, preden ga je obiskal, sploh ni spal, pred omi pa mu je ves as lebdela njegova veliastna slika. V mislih je vso no ponavljal o njem tisto, kar mu je bilo e znano.

Baron iga Zois! Gospodarstvenik, naravoslovec, tehnik, mecen za kranjsko kulturo in knjievnost, literat, veliki razsvetljenec. Njegov rod je izhajal iz Italije, toda on je bil e rojen v Ljubljani. tudiral je deloma v Italiji, deloma doma. Znanje je izpopolnjeval na tevilnih potovanjih po vsem svetu. Leta 1780, torej prav tedaj, ko se je Jernej rodil, je zbolel za protinom in bil od leta 1797 na invalidskem voziku, za katerega si je sam naredil nart.

Baron iga Zois je evropsko razgledan naravoslovec, predvsem mineralog in geolog. In menda ima kar okoli pet tiso kosov razlinih mineralov. Zelo pa se zanima tudi za knjievnost. e posebej mu je blizu klasicistina Horacijeva poetika. Rad prevaja, pa tudi sam pesni. Ob njem se zbirajo sami pomembno kranjski pesniki, dramatiki in pisatelji. Gospodje Bla Kumerdej, Jurij Japelj, Valentin Vodnik. Pri delu jih mono vzpodbuja in tudi denarno podpira.

Baron iga Zois!

Brskal je po svojem spominu, da bi e kaj odkril, kar je vedel o njem, vendar pa je na koncu ugotovil, da ve o njem vse premalo. Zato pa ga je tudi strah sreati se z njim. On je vendar eden najbogatejih, e ne kar najbogateji Ljubljanan, sam pa je navaden kmeki sin brez starev ...

Le zakaj bi se tako imeniten lovek sploh zanimal zanj?

V hio k svojemu bratu ga je odpeljala gospa Bonazzijeva osebno. Hia je bila zgrajena v tri nadstropja, v njej pa je bilo kar sedemnajst sob. Vse pa v marmorju, opremljeno z bogatim starinskim pohitvom, z veliastnimi lestenci na stropih. Jerneju se je zdelo, da je stopil v cerkev, ne pa v veliko ljubljansko meansko hio.

Komaj sta prila v prvo nadstropje, e se je pred njima znael lovek na lesenem invalidskem voziku, nasmejanega obraza in nasploh zelo vedrega razpoloenja. Jernej je takoj pomislil, da jih baron Zois ne kae, da je star e okoli petdeset let. Videti je bil precej mlaji.

»Vi ste torej tisti mladeni, o katerem mi je sestra toliko pripovedovala!« mu je kar sam ponudil roko. »Le naprej, le naprej! Jaz sem iga Zois, vi pa se menda piete Jernej Kopitar, doma pa ste iz Vodic.«

Jernej mu je povedal, da pravzaprav iz Repenj, ki pa sodijo pod vodiko faro.

»Lepo, lepo, da ste natanni,« ga je pohvalil ivahni bron. »Prav taknega tajnika potrebujem: mladega, vestnega, natannega ...«

»Tajnika?« se je ustavilo srce Jerneju. »Saj me sploh e ne poznate!« je pribil takoj zatem nekoliko nespretno.

»No, saj se bova pogovorila vse lepo in poasi,« mu je odvrnil radoivi baron. »In ne glejte me tako zaudeno na temle voziku! Veste, veliko ljudem marsikaj manjka, meni pa samo to, da se moram premikati s pomojo vozika. Vse drugo pa je tako ali e bolje, kot bi moralo biti.«

»Oprostite, oprostite,« se mu je zael opravievati na vso mo, »res sem neroden.«

Baron mu je velel, naj se usede na ublazinjeni stol in ga poslua. V dobre etrt ure mu je razloil vse, kaj ga aka v njegovi hii.

»Pravzaprav ne boste samo moj tajnik, temve tudi knjiniar in nadzornik mineralne zbirke. e dolgo iem dovolj razgledanega in resnega loveka. Preprian sem, da ste vi kot poklicani za to. A pazite, da ne boste izkoristili mojega zaupanja!«

Jernej je brez pomisleka takoj pokimal. Pri tako visokem gospodu bi delal, e bi ga prosil, tudi zastonj, ne pa, da bi pri njem dobil kar stalno slubo. To je res nekaj najlepega, kar se mu je lahko zgodilo!

»Se bova pogovarjala po kranjsko ali nemko?«

Jernej je takoj pomislil na to, da gre za zvijao. Ker pa je bil zaveden Slovenec, je brez pomisleka pribil:

»Po kranjsko! No, po slovensko, kot se bolj prav ree.«

»Ohoho, vidim, da tamle v Vodicah nimate ravno vode namesto krvi,« se mu je zasmejal baron. »Pa znate res biti odloni.«

Jernej se je zbal, da je rekel kaj narobe, zato je poltiho dodal:

»Lahko pa tudi po lako ... Ali po latinsko ... Ali malce tudi po francosko ... Ali po grko ... No, nemko pa znam e najbolje!«

Spostovani obiskovalci! Ce to knjigo poznate, Vas vljudno vabimo, da jo ocenite. Glasujete tako, da kliknete na oceno, ki se Vam zdi najprimernejsa.
Knjiga Kamen nad gladino je:
 Zelo priporočljiva
 74%Zelo priporocljiva: 74%Zelo priporocljiva: 74%
 Solidna
 17%Solidna: 17%Solidna: 17%
 Nekaj srednjega
 5%Nekaj srednjega: 5%Nekaj srednjega: 5%
 Še sprejemljiva
 2%Se sprejemljiva: 2%Se sprejemljiva: 2%
 Neužitna
 2%Neuzitna: 2%Neuzitna: 2%
Število glasov: 891